Izbira površine za agrogozdarsko njivo
Ko smo na Biotehniški šoli Maribor začeli izvajati projekt AgrosylviMob, si nismo predstavljali, da bomo že čez tri leta zasnovali lastno agrogozdarsko površino.
Najprej smo morali izbrati primerno lokacijo, ki bi omogočala izvajanje agrogozdarskih praks. Pomembno je bilo, da v neposredni bližini ni kmetijskih površin, na katerih se uporabljajo kemična fitofarmacevtska sredstva, saj bi jih veter lahko zanesel tudi na našo površino.
Izbrali smo travnik ob manjšem potoku, ki v sušnih obdobjih presahne. V preteklosti je del travnika že poplavljalo, vendar upamo, da se to zaradi predhodne poglobitve struge ne bo ponovilo. Med začetno pripravo tal smo ugotovili, da se ob močnejših padavinah površina razmoči in voda na njej zastaja. Pozneje se takšne razmere niso več ponovile.
Priprava površine in načrtovanje zasaditve
Odmerili smo površino velikosti približno 30 × 30 metrov oziroma 9 arov. Travnik smo najprej zorali, vendar so oranje oteževali številni kamni in velike skale pod površjem. Pred nadaljnjo obdelavo smo jih odstranili, po uporabi prekopalnika pa smo morali pobiranje kamenja ponoviti.
Na pripravljeni površini smo skupaj z dijaki in partnerji projekta AgrosylviMob najprej raziskali lastnosti tal.
Naučili smo se pravilnega odvzema vzorcev, nato pa v šolskem laboratoriju s preprostimi poskusi preverjali teksturo in reakcijo tal (pH) ter prisotnost oziroma okvirno vsebnost fosforja, amonijevih ionov, nitratov in nitritov.
Nato smo odmerili vrste za zasaditev lesnatih rastlin v smeri sever–jug (S–J), da bi omogočili čim bolj enakomerno osvetljenost. Takšna razporeditev lahko izboljša izrabo svetlobe, vendar je učinek odvisen tudi od višine, gostote in razporeditve rastlin ter lokalnih razmer. Na rastne razmere vplivajo še prevetrenost, zadrževanje hladnega zraka in vlažnost rastlinskega sestoja. Po določitvi sadilnih mest smo se lotili sajenja.
Zasaditev lesnatih rastlin
Z dijaki smo posadili sadne, gozdne in druge lesnate rastline, primerne za naše okolje: jablano lesniko, jerebiko, vinsko trto, glog, črni bezeg, rdeči ribez in robido. Med vrstami smo pustili dovolj prostora za pridelavo zelenjave in drugih kmetijskih rastlin. Robidam in drevesom smo namestili opore, na katere smo privezovali poganjke in stebla.
Zasaditev temelji na načelih agrogozdarstva, ki omogoča povezovanje lesnatih in kmetijskih rastlin na isti površini. Lesnate rastline lahko zagotavljajo senco, zmanjšujejo vpliv vetra, vplivajo na mikroklimo in pomagajo uravnavati vodne razmere v tleh. S premišljeno izbiro in razporeditvijo rastlin želimo vzpostaviti uravnotežen in odporen sistem, ki bi dolgoročno potreboval čim manj dodatnega gnojenja, fitofarmacevtskih sredstev in namakanja.
Pridelava zelenjave na agrogozdarski njivi
V prvem letu smo se odločili za pridelavo različnih vrst zelenjave. Površino med lesnatimi rastlinami smo pripravili z gredičarjem, s katerim smo oblikovali grede.
Sajenje smo povezali z izmenjavo dijakov in učiteljev z izobraževalno ustanovo Lycée agricole de Coconi na otoku Mayotte v Mozambiškem kanalu med Mozambikom in Madagaskarjem. Prav pri sodelovanju s tamkajšnjimi partnerji smo spoznali agrogozdarstvo in dobili prve zamisli za ureditev lastne površine.
Z gred smo odstranili kamenje, nato pa posejali sladko koruzo in nizek fižol ter posadili sadike bučk, poznega zelja, brokolija, brstičnega ohrovta, cvetače, blitve, rdeče pese, sladkega krompirja, glavnate solate, pora, čebule, listne in gomoljne zelene ter špargljev.
Poti med gredami smo prekrili z zastirko iz sveže pokošene trave, da bi omejili rast plevelov. Zastirko bomo po potrebi obnavljali, saj se organska snov med razgradnjo vrača v tla. Idejo za takšno oskrbo površine smo dobili na avstrijski kmetiji Biosain. Med sadike zelenjave smo dodali še zastirko iz narezane slame, ki zmanjšuje izhlapevanje vode in omejuje rast plevelov.
Po sajenju smo sadike temeljito zalili in jih zalivali do začetka poletja. Nato jih več kot mesec nismo zalivali, čeprav so bile temperature visoke, padavin pa ni bilo. Kljub temu smo dosegli zadovoljiv pridelek, k čemur so verjetno pripomogli zastirka, lastnosti tal in izbira rastlin.
Ko bodo lesnate rastline zrasle in razvile krošnje, bodo lahko zelenjavi zagotavljale delno senco ter vplivale na mikroklimo. Pričakujemo, da bo to ob ustrezni razporeditvi rastlin pomagalo zmanjšati porabo vode. Dolgoročno želimo vzpostaviti odporen pridelovalni sistem, ki bo zahteval manj zunanjih vložkov in delovnih ur.
Prvi izzivi na agrogozdarski njivi
Srnjad. Prvi izziv so bile srne. Sprva smo načrtovali ograjo iz naravnih materialov, predvsem vej in zelenih delov rastlin. Ker so srne hitro poškodovale solato in sladki krompir, smo morali njivo zaščititi s klasično žičnato ograjo. Od takrat težav s srnjadjo nimamo več.
Pomanjkanje vode. Ker je bil potok zaradi suše večji del rastne sezone brez vode, ob njivi pa nimamo zbiralnikov za deževnico, smo morali vodo za zalivanje dovažati. Za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov načrtujemo postavitev zbiralnikov za deževnico.
Pleveli. Kljub uporabi zastirke so se močno razrasli njivski slak (Convolvulus arvensis), njivski osat (Cirsium arvense), gabez (Symphytum sp.) in muhvič (Setaria sp.). Grede smo morali zato redno pleti. Pojav plevelov smo pričakovali, saj je bil na površini prej travnik, presenetila pa nas je njihova razširjenost. Brez rednega odstranjevanja bi bil pridelek zelo majhen.
V prihodnjih letih bomo plevele obvladovali predvsem z okoljsko sprejemljivimi metodami. Načrtujemo debelejšo zastirko, spomladansko prekrivanje gred z neprosojno folijo ter setev mešanic rastlin za zeleno gnojenje po koncu rastne sezone.
Pri izbiri ukrepov bomo upoštevali tudi dosedanje izkušnje. Jabolčni kis, ki se včasih uporablja za zatiranje plevelov, poškoduje predvsem njihove nadzemne dele, medtem ko lahko podzemni deli trajnih plevelov ostanejo živi. Koncentriran kis lahko poškoduje tudi druge rastline in vpliva na talne organizme. Zato bomo prednost namenili ukrepom, ki dolgoročno zmanjšujejo zapleveljenost ter ohranjajo rodovitnost in biotsko raznovrstnost tal.
Prvi pridelek na agrogozdarski njivi
Najuspešnejši smo bili pri pridelavi bučk in nizkega fižola, dobro sta uspevali tudi rdeča pesa in blitva. Slabše so se obnesle kapusnice, predvsem zaradi visokih temperatur in poškodb, ki so jih povzročile kapusove stenice (Eurydema oleracea). Nekaj pridelka smo imeli tudi pri čebuli, poru in rdečem ribezu.
Glavnate solate in sladkega krompirja zaradi poškodb, ki jih je povzročila srnjad, nismo pridelali, sladko koruzo pa so poškodovale ptice.
Na pridelek špargljev bomo morali še počakati, saj potrebujejo čas za razvoj.
Prvi rezultati nas spodbujajo k nadaljnjemu delu. Na podlagi izkušenj bomo ohranili rastline, ki so se dobro obnesle, nekatere vrste pa bomo morda opustili ali nadomestili z drugimi. Pri tem bomo upoštevali tudi načela kolobarjenja.
Rodovitnost tal želimo izboljševati predvsem z zelenim gnojenjem, saj ne nameravamo uporabljati gnoja ali komposta iz zunanjih virov. Z rastlinami za zeleni podor bomo v tla vračali organsko snov ter prispevali k izboljšanju njihove strukture in rodovitnosti.
Del gred bomo vsako leto namenili rastlinam za zeleno gnojenje oziroma začasno opustili pridelavo zelenjave. Tla pri tem ne bodo ostala gola, temveč jih bomo posejali tudi z medovitimi rastlinami, ki lahko prispevajo k ohranjanju rodovitnosti in zagotavljajo hrano opraševalcem.
Agrogozdarska njiva kot življenjski prostor
Naš cilj ni le povečati samooskrbo s hrano, temveč tudi prispevati k ohranjanju narave. Že v prvem letu so njivo obiskovale srne, zajec, številne ptice in čebele. Ptice so se hranile s sladko koruzo in prvimi plodovi jerebike, kar je pokazalo, da je površina pomembna tudi za živali.
V prihodnjih letih želimo privabiti še več opraševalcev in drugih živalskih vrst, zlasti koristnih organizmov, ki lahko pomagajo pri naravnem uravnavanju škodljivcev. Zato bomo posebno pozornost namenili cvetočim rastlinam, ki živalim zagotavljajo hrano in zavetje. Pomemben del našega pristopa je pridelava brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil.
Biotska raznovrstnost se ne poveča čez noč, zato bomo z načrtnim upravljanjem postopoma izboljševali življenjske razmere za različne organizme. Tudi manjše površine lahko pomembno prispevajo k ohranjanju narave.
Načrti in cilji za prihodnost
Projekt je zasnovan dolgoročno. Za vzpostavitev delujočega agrogozdarskega sistema je potreben čas, saj se morajo rastline ukoreniniti, razviti in postopoma vzpostaviti medsebojne odnose. Razvoj njive bomo spremljali ter na podlagi pridobljenih izkušenj prilagajali način upravljanja.
Na njivo želimo privabiti čim več obiskovalcev – od otrok iz vrtcev, osnovnih šol in dijakov do njihovih staršev ter vseh, ki jih zanimata pridelava hrane in ohranjanje narave. Želimo pokazati, da samooskrba s hrano ni zgolj modni trend, temveč pomemben del naše prihodnosti.
S projektom želimo dokazati, da lahko agrogozdarski sistemi prispevajo k večji biotski raznovrstnosti, pridelavi kakovostne hrane in razvoju novih zaposlitvenih možnosti. Gospodarsko zanimiva pridelava avtohtonih rastlinskih vrst bi lahko kmetovalcem zagotovila dodaten vir dohodka ter jim pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam.
Predvsem si želimo, da bi projekt AgrosylviMob živel tudi po zaključku projektnih dejavnosti, se razvijal in povezoval ljudi vseh generacij. Naša agrogozdarska njiva naj ne bo le prostor za pridelavo hrane, temveč tudi prostor učenja, sodelovanja in izmenjave izkušenj. Z njo želimo pokazati, kako lahko s premišljenim ravnanjem prispevamo k boljši prihodnosti narave in družbe.
Zapisal: Simon Gračner
Fotografije: Simon Gračner in udeleženci projekta