Z dijaki 2.b in 3.a programa naravovarstveni tehnik smo preizkusili vajo, ki so nam jo predstavili na regijskem srečanju koordinatorjev projekta LIFE2RIVERS. Izvedli smo biološko-kemijsko analizo Vinarskega potoka.
Naučili smo se kakšno opremo moramo imeti za terensko delo, kako izvedemo vzorčenje in kako pripravimo vzorec za biološko analizo. Na Vinarskem potoku so dijaki izpolnjevali delovni list v katerem so potok in njegovo okolico zaznavali z različnimi čutili (zvok, vonj, otip), podrobneje so spoznali potok in habitate, ki ga obdajajo, natančno so popisali vodni in obvodni habitat, vrstno pestrost …
Izvedli smo vzorčenje bentoških nevretenčarjev in opravili osnovno kemijsko analizo Vinarskega potoka (pH, amonijak, nitrati, nitriti, fosfati, trdota vode), poleg tega pa smo opravili še merjenje vsebnosti kisika in električno prevodnost.
Po vzorčenju na terenu smo se odpravili v naravovarstveni laboratorij (BioTechLab), kjer smo pripravili vzorce in s pomočjo metode za oceno ekološkega stanja voda opravili vzorčenje vodnih nevretenčarjev. Pri vzorčenju smo si pomagali z določevalnimi ključi. Po vzorčenju smo določili biotski indeks Trent. Biotski indeks Trent je pokazal vrednost 7-8, kar pomeni, da je Vinarski potok v dobrem ekološkem stanju vode, stopnja organskega onesnaževanja pa je pokazala, da je možno šibko onesnaženje.
Kemijsko vzorčenje ni pokazalo preseženih mejnih vrednosti. Kljub temu, ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so bile vrednosti določenih parametrov kljub vsemu nekoliko povišane (nitrat – 10 mg/l, nitrit – 0,2 mg/l, amonijak – 0,2, fosfati – 0,5 mg/l). Vsebnost kisika je znašala pri prvem merjenju 8,85 mg/l, pri drugem pa nekoliko manj, 6,8 mg/l, kar je bila posledica manjšega pretoka v potoku. Električna prevodnost je znašala 658 in 770, kar pomeni, da ni nič kritičnega, ni pa idealno.
