Deli z drugimi

Pirati plastike – “Plastic Pirates – Go Europe!”

Pirati plastike – “Plastic Pirates – Go Europe!”

Pirati plastike – Plastic Pirates – Go Europe! je skupna kampanja ljubiteljske znanosti, ki je nastala na pobudo nemškega zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) v sodelovanju s portugalskim ministrstvom za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo ter slovenskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Cilji kampanje so okrepiti znanstveno sodelovanje v Evropi, spodbujati predanost ljubiteljskih znanstvenikov ter doseči večje ozaveščanje in zavedanje o okolju. Gre za praktično povabilo mladim, da temeljiteje razmislijo o nekem problemu.

Najpomembnejši cilj projekta je raziskati problematiko plastičnih odpadkov v okolju in vpliv plastičnih odpadkov, ki se prenašajo v morja po celinskih vodnih poteh.

Dijaki, učenci, učitelji in znanstveniki sodelujejo pri vrednotenju mikroplastike v rekah in njihovih ustjih ter prispevajo k boljšemu razumevanju okoljskih problemov. Svoje rezultate bomo pošiljali znanstvenikom v obdelavo.

Biotehniška šola Maribor je ena izmed 50 izbranih slovenskih osnovnih in srednjih šol za izvajanje projekta.

Koordinatorja projekta: Simon Gračner, Natalija Horvat

Reka Drava

Kje je izvir reke?

Reka Drava izvira na južnem robu Toblaškega polja (Italija). Po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo, kjer med drugim teče po Vzhodni Tirolski, Celovški kotlini in Ziljski dolini. V Slovenijo vstopi v vasi Vič na Koroškem. Dolžina reke Drave v Sloveniji je 133 km (Vir: DEM). Zanimivo pa je, da se pojavljajo zelo različni podatki o dolžini reke Drave. Po enih podatkih bi naj bila dolga 710 km, po drugih pa 749 km. Za Slovenijo pa se pojavljajo podatki od 117 km do 133 km, pa celo do 145 km.

Kje je njen izliv?

Reka Drava se izliva v reko Donavo, kot njen desni pritok pri mestu Osijek (Hrvaška) – vasica Aljmaš. Na svoji poti tako teče po ozemlju Italije, Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške.

Kam se izliva?

Izliva se v reko Donavo, zato Slovenija spada v Podonavsko območje. Zaradi tega lahko rečemo, da je Slovenija zaradi Drave in Save povezana preko Donave s Črnim morjem.

Mimo katerih mest teče na poti do izliva?

Drava teče mimo mest Lienz, Špital ob Dravi, Beljak, Borovlje (Avstrija), Dravograd, Maribor,

20210526 120741

Ptuj, Ormož (Slovenija), Barcs (Madžarska) in Varaždin, Prelog, Belišče, Osijek (Hrvaška).

Ocenite stanje izbrane reke.

Se reka močno izko­rišča ali je bolj naravna?

Reka Drava se izkorišča predvsem za pridobivanje hidroenergije. Na Dravi je zgrajenih kar 21 velikih hidroelektrarn. V Avstriji je 10 hidroelektrarn, v Sloveniji 8 in na Hrvaškem 3. Zato lahko rečemo, da je Drava močno izkoriščena. Zaradi številnih hidroelektrarn je zelo spremenjen njen tok.

So bila na reki izvedena obnovitvena dela (tj. dela za povrnitev reke v naravno stanje)?

Na Dravi niso izvedli večjih obnovitvenih del, ki bi omogočala povrnitev reke v naravno stanje.

Se vam zdi reka čista ali umazana?

Drava na prvi pogled izgleda umazana. Na njen izgled zelo vpliva mulj, ki ga je v reki veliko. Kakšno je njeno dejansko stanje pa je potrebno ugotoviti z analizami.

Pirati plastike – vzorčenje reke Drave

Novica, da je med petdesetimi šolami, ki bodo na Slovenskem sodelovale v mednarodnem projektu Plastic pirates – Go Europe (Pirati plastike – dajmo Evropa), in vzorčile odpadke ob potokih in rekah ter v njih, tudi naša Biotehniška šola Maribor, nas je zelo razveselila.

Cilj projekta je bil: ugotoviti, kako odpadki, še posebej plastika, vplivajo na onesnaženje kopenskih vodotokov. Tema projekta je v zadnjih letih še posebej aktualna, saj se vedno več govori tudi o tem, da so najrazličnejši odpadki – še posebej plastični – pomemben vir onesnaževanja morij in oceanov. Plastiko v morja na dolgi poti do izliva prinašajo tudi reke, ki se vanje izlivajo.

V našem projektu smo za vzorčenje izbrali reko Dravo.

Pred začetkom postopka vzorčenja smo z dijaki razpravljali o ciljih in izvedbi projekta in o tem, kaj lahko pričakujemo od raziskave obrežja in reke Drave. Dijaki so v razgovoru enoglasno zatrjevali, da bomo na obrežju reke Drave odkrili veliko odpadkov in tezo podkrepili tudi z dvema razlogoma: da ljudje, ki se gibljejo na tem območju, še vedno veliko odpadkov ne odložijo v koše za smeti in tudi koši so pogosto prenapolnjeni z odpadki in s tem še bolj izpostavljeni vetru, ki jih potem raznaša po okolici. In prav vzorčenje opravljeno na terenu bo lahko postavljeno tezo potrdilo ali ovrglo. Glede na letošnje čistilne akcije, ki so potekale ob reki Dravi in redno pobiranje odpadkov, ki ga opravljajo delavci podjetja Snaga, bi bilo moč sklepati, da se naša predvidevanja morda ne bodo popolnoma potrdila.

Pred izvajanjem projekta smo dijake najprej razdelili v štiri skupine. Vsaka od njih je morala izdelati načrt, kako opraviti zastavljene naloge.

Vzorčenje odpadkov ob reki Dravi smo izvedli 26. 5. 2021. Zanj smo si izbrali predel, ki sega od Mariborskih Benetk do Studenške brvi. Vzorčenje so opravili dijaki oddelkov 1.a, 2.a in 3.a programa naravovarstveni tehnik. Vsaka skupina je delo opravljala na svoji lokaciji.

Prva skupina je vzorčila odpadke na območju Mariborskih Benetk. Na treh mestih (0–5 metrov od reke, 5–15 metrov od reke in več kot 15 metrov od reke) so ugotavljali, koliko je odpadkov na brežini reke Drave in iz kakšnega materiala so; nadalje, ali ti odpadki plavajo ali potonejo, in končno: kolikšna je možnost, da bodo pristali v reki.

Zaskrbljujoče je, da so dijaki največ odpadkov odkrili na nabrežini reke, tik ob vodi, kjer je tudi največja možnost, da odpadki pristanejo v reki. Na tem delu je namreč nameščena klopca, na kateri verjetno pogosto sedijo kadilci, saj je bilo med odpadki največ cigaretnih ogorkov. Zato se takoj zastavlja vprašanje, ali je morda rešitev postavitev koša za cigaretne ogorke tik ob njej? Odgovor pa, da verjetno ne, saj približno en meter od klopce že stoji. Ostane le še ozaveščanje ljudi o tem, da cigaretni ogorki ne razpadejo, saj vsebujejo tudi plastiko.

Druga skupina je pobirala odpadke v dolžini 100 metrov, 50 metrov levo in desno od Studenške brvi, nakar so jih morali še sortirati: plastika za enkratno uporabo, zamaški, steklo, guma, cigaretni ogorki in drugi.

Dijaki so morali ugotoviti, katere vrste odpadkov se pojavljajo, koliko je odvržene plastike za enkratno uporabo, kakšno je razmerje med odvrženo plastiko in drugimi odpadki ter kateri ukrepi bi bili nujni, da bi bilo na rečni brežini manj plastičnih odpadkov.

Dijaki so nabrali veliko različnih odpadkov, med katerimi so zopet prevladovali cigaretni ogorki, saj so predstavljali kar dve tretjini vseh nabranih odpadkov, prav tako jih je bilo veliko iz plastike: vrečke, plastenke, embalaža različnih slaščic idr. Količina odpadkov iz plastike je znašala skoraj petino vseh odpadkov; zelo malo pa so nabrali makroplastičnih odpadkov (plastični delci večji od 5 mm), kar je potrebno posebej izpostaviti, saj je makroplastika še posebej nevarna za vodne živali, ki jo zamenjujejo za hrano.

Rezultati te skupine so bili dokaj vzpodbudni morda tudi za to, ker je na tem področju mesec pred tem potekala čistilna akcija. Večjo makroplastiko in tudi druge večje odpadke pa pobirajo tudi delavci Snage, ki smo jih srečevali tudi med vzorčenjem. Košev za smeti je na Lentu dovolj, samo uporabljati bi jih bilo potrebno.

Tretja skupina je z “manta” mrežo lovila mikroplastiko na reki Dravi in beležila, koliko in kakšne odpadke nosi reka na poti proti morju.

V eni uri so v reki opazili plavajoči plastični zabojček, šest plastenk in osem plastičnih vrečk.

Za nekoga malo, za nas pa veliko. Vsak plastični odpadek, ki je bil odvržen v Dravo, lahko reka odnese s seboj vse do izliva v Črno morje. Marsikomu se to zdi zanimivo tudi zaradi zgodb s sporočili iz steklenic, ki so bile odvržene v morje, in jih je bilo moč prebrati čez dvajset ali več let na drugem koncu sveta. Da to so bile steklenice, ne pa plastenke iz plastike, ki počasi razpada in onesnažuje morja in oceane za stoletja.

V mrežo smo v eni uri na srečo ujeli samo naravne odpadke (listje, cvetje in manjše vejice).

Če je med njimi tudi mikroplastika nam bodo sporočili z Inštituta za vode, ko bodo pregledali njeno vsebino mreže in ugotavljali. Naš dijak Žiga je prepričan: »Sto ‘posto’ je«.

Članici četrte skupine sta bili poročevalki. Gibali sta se med skupinami, usklajevali potek dela, hkrati pa bili zadolženi, da raziščeta, od kod izvirajo odpadki, ki so bili nabrani na obrežju Drave. Ugotovili sta, da jih tam puščajo obiskovalci. Ali onesnažujejo namerno ali nenamerno ni  toliko pomembno, bolj pomembno je, da je to, kar počnejo, še bolj škodljivo za naravo kot za ljudi.

Ali je projekt dosegel svoj namen? Zagotovo je. Dijaki so začeli razmišljati o tem, kako lahko vsak odpadek, pa če je še tako neznaten, vpliva na okolje. Po drugi strani pa odpadki, ki so jih nabrali na nabrežini reke, ne bodo pristali v Dravi. Hkrati pa smo uspeli spodbuditi tudi medije, da so poročali o našem naravovarstvenem delu, kar dokazuje, da je onesnaževanje rek z mikroplastiko zelo aktualna tema, o kateri je potrebno še več govoriti.

Upam, da bodo takšni projekti pripomogli k še večji ozaveščenosti ljudi o tej problematiki.

Z dijaki programa naravovarstveni tehnik bomo zagotovo nadaljevali s tovrstnimi projekti in z ozaveščanjem ljudi o aktualnih okoljskih temah.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Igor Napast, Liessa Antonija Brandšteter, Lučka Juhart, Simon Gračner

Mnenje dijakov o projektu

Kakšno mnenje imajo o projektu Pirati plastike dijaki, ki so v njem sodelovali?

Pri tem projektu smo se naučili o pomembnosti ohranjanja našega okolja. Ob takšnih projektih hitreje opazimo okoljske težave, kot sicer. Pogosto lahko z majhnimi stvarmi močno vplivamo na naravo. (N.N.)

Ugotovili smo, da odpadkov v vodi ni veliko. Razlog za to je po mojem mnenju hidroelektrarna, ki večje odpadke zadrži. Kljub temu je tok reke prinesel nekaj plastičnih odpadkov. Ker je voda vir življenja menim, da bi morali ljudje bolj paziti in ne bi smeli odmetavati odpadkov v reko, saj ti na ta način potujejo s tokom naprej. Odpadki lahko na koncu končajo tudi v morju. Moramo se zavedati, da lahko s takšnim početjem ogrožamo tudi živa bitje – rastline in živali. (Nejc Letnik, 1.a)

Pričakovali smo več odpadkov, kot smo jih dejansko našli na terenu. Upam, da je v reki Dravi čim manj mikroplastike, saj se zavedam, kako je škodljiva za naravo.

Želim si, da bi takšno vzorčenje še kdaj ponovili, da ugotovimo, če se bo stanje poslabšalo ali izboljšalo. (Lučka Juhart, 2.a)

Meni se zdi projekt Pirati plastike zelo pomemben, saj lahko mladi na ta način prispevamo svoj del k čistejši naravi. Mislim, da bi moralo sodelovati še več mladih. Pomembno je, da ozaveščamo čim več ljudi o pomenu čistoče in varovanja narave v Mariboru, v Sloveniji in širše. (Anja Rakovič, 1.a)

Z vzorčenjem odpadkov smo ugotovili koliko in kateri odpadki se pojavljajo ob reki Dravi. Ugotovljali smo tudi kako vplivajo na okolje in ali so strupeni. (Luka Krajnc, 1.a)

Pri izvajanju meritev smo ugotovili, da območje na katerem smo opravljali meritve, ni bilo tako onesnaženo, kot smo pričakovali. S pomočjo tega projekta lahko ugotovimo, kako močno so onesnažena območja ob rekah. S podatki, ki smo jih pridobili, bomo lahko ozaveščali ljudi o tem kako zmanjšati onesnaževanje obrežij rek. (Eva Pliemen, 1.a)

Projekt Pirati plastike nam ponuja odlično priložnost, da ugotovimo kako je reka Drava obremenjena z mikroplastiko in drugimi odpadki. (Nežka Kojzek, 2.a)

Pirati plastike – objave v medijih

Da je onesnaževanje rek z mikroplastiko zelo aktualna tema, dokazujejo tudi objave v medijih.

Naš projekt so predstavili v dnevniku Večerin na spletni strani časnika Večer – Pirati plastike ozaveščajo mlade: Plastenka v Dravi vpliva tudi na Črno morje

IMG 20210529 231322

in v okviru osrednjega Dnevnika RTV Slovenija – Mikroplastika v rekah ter na lokalni televiziji RTV Maribor v oddaji TELE M – Mikroplastika v rekah (od 9.36 do 11.45 minute).

Upam, da bodo tudi takšne objave pripomogle k še večji osveščenosti ljudi glede te problematike.

Zagotovo bomo z dijaki programa naravovarstveni tehnik nadaljevali s takšnimi projekti in z osveščanjem ljudi o aktualnih okoljskih temah.

Simon Gračner