2024-1-SI01-KA210-VET-000255225
Od 28.9.2025 do 4.10.2025 je potekala prva izmenjava v okviru projekta Okusi zamrznjeni v času; revolucija v prehrani, ki spreminja pravila igre. Z dijaki iz Střední škola zemědělská a veterinární Lanškoroun na Češkem, Stredno odborno školo v Banjski Bystrici.
V ponedeljek smo naše partnerje povabili na šolo, predstavili posestvo, specialne učilnice, vivarij, šolsko ambulanto, vinograde, sadovnjake, rastlinjake. Zanimalo nas je predvsem to, kaj na našem posestvu pridelamo in katero od teh živil lahko liofiliziramo. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo se razdelili v skupine in začeli z delom. Ena skupina je že pripravljeno liofilizirano sadje zmlela v mešalniku ter ga dodala kremnemu medu. Druga skupina je pripravljala Pohorski pisker, slovensko tradicionalno jed iz mesa, zelenjave in žitaric. Po pripravi kremnega medu in Pohorskega piskra je sledila kratka predstavitev liofilizacije ter prikaz vstavljanja jedi v liofilizator. Po uspešnih delavnicah smo si privoščili skupno kosilo in popoldanski oddih.
V torek smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali podjetje, ki se ukvarja s predelavo sadja – liofilizacijo in klasičnem sušenjem sadja lastnice Angele Vratuša . Kmetija je obkrožena z sadovnjaki, kjer uspeva slastno sadje – jabolka, hruške, češnje, jagode in še kaj. Najboljše je seveda sveže. Da bi pa imeli vitamine tudi za hudo zimo, sadje narežejo na krhlje in posušijo, za ohranjanje oblike, vonja in vseh zdravju koristnih sestavin v živilu pa je najboljši način konzerviranja liofilizacija. V njihovi ponudbi je tudi sušeni kaki in vsestranska aronija! Če še niste poskusili, imate priložnost, da si pri gospe Angeli v Kraščih nabavite zaloge zdravih prigrizkov! Najbolj okusni so liofilizirani izdelki, katere smo lahko vsi poizkusili. Gospa Angela nam je predstavila tudi njihov postopek liofilizacije. Živila najprej na tanko narežejo ter zamrznejo. Zamrznjene vstavijo v liofilizator. Vanj vstavi tudi različna živila z približno istim procentom vode. Po dveh ali treh dnevih kot traja njihov proces sublimacije vode in končnega sušenja vzamejo živila iz liofilizatorja in jih shranijo v steklenih neprodušno zaprtih posodah. Za manjše količine živil imajo tudi posebne vrečke, ki jih zavarijo. Po potrebi izvajajo tudi usluge liofilizacije tistim, ki svoje sadje želeli shraniti za mrzle zimske dni. Liofilizirali so že ogromno vrst sadja, zelenjave cvetja. dijakom so bile najbolj zanimive liofilizirane penice. Uporabne so predvsem za dekoracijo v slaščičarstvu, saj se ne navlažijo in ohranijo svojo obliko dalj časa.
Na koncu obiska smo izmenjali nekaj dragocenih izkušenj o postopkih liofilizacije različnih živil in se odpravili na novo lokacijo Vidiv vrh, kjer smo se naučili kako napraviti medoviti vrt. Tudi vsa medovita zelišča lahko liofiliziramo ter v njih ohranimo vse potrebne zdravilne učinkovine – lahko iz njih nato izdelujemo macerate, tinkture, lahko jih uživamo kar take ali liofilizirane dodajamo različnim jedem.
Ker pa lačni želodčki ne stojijo pokonci smo svoje potovanje zaključili z dobro hrano ekipe čebelarja Štefana Šemna, ki nam je ob jedači in pijači predstavil svoje čebelarstvo, apiturizem in apiterapijo. Poizkusili smo lahko njegov sortni med, cvetni prah in njegove medene pijače. V dar smo dobili tudi svež cvetni prah in matični mleček, namenjen liofilizaciji naslednji dan.
Naslednji dan smo se spet zbrali na šoli in nadaljevali z delavnicami liofilizacije. Naš Pohorski pisker je bil liofiliziran, zato smo ga vzeli iz liofilizatorja in ga shranili v steklene posode. Vzeli smo malo pripravljene jedi in jih za poizkus dodali vodo ter jo zagreli. Voda se je lepo povezala z ostalimi sestavinami in dobili smo enotno enolončnico, ki je bila prav tako okusna kot pred liofilizacijo. Po degustaciji pripravljene jedi smo začeli pripravljati na liofilizacijo različno sadje, zelenjavo. Tako smo na tanko narezali paradižnik, buče, jabolka, čebulo, česen, grozdje.
Prikazali smo kako se na liofilizacijo pripravi matični mleček in kako cvetni prah.
Ker nam je ostalo še nekaj kremnega medu smo izdelali še dve mešanici, eno z dodatkom liofiliziranega grozdja in drugo z dodatki liofilizirane asimine (indijske banane).
Kremni med smo napolnili v kozarce. Ena skupina dijakov je začela pripravljat osnutek nalepk za naše izdelke.
Na koncu dneva smo izmenjali še nekaj dragocenih izkušenj ter se malo spočili, saj nas je naslednji dan čakala izlet in zgodnja ura odhoda. Odpravili smo se proti Primorski. Naš prvi postanek je bil pri Predjamskem gradu v postojni. Grad smo si sicer ogledali samo od zunaj, stisnili eno skupinsko fotko in se odpravili naprej proti Postonjski jami. Skupaj smo si nato ogledali to našo največjo in najlepšo jamo. Postojnska jama je kraški jamski sistem v bližini Postojne. S 24.340 metri raziskanih podzemnih rovov je največja turistična jama na Dinarskem krasu. Po tem ko si je reka Pivka utrla pot v podzemlje, je v dveh milijonih let postopoma zniževala svojo strugo in tako ustvarjala različna nadstropja jame. Voda, ki je pronicala skozi zakraselo površje, je v suhih rovih skozi tisočletja, kapljico za kapljico, odlagala kalcit iz raztopljenega apnenca. Ustvarjala je edinstvene kapniške oblike – stalaktite, stalagmite, bisere, zavese, cevčice …Postojnska jama danes slovi kot zibelka speleobiologije – biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica.
Vsi, ki smo si jamo ogledali smo bili navdušeni nad njeno lepoto in ves čas ogledala odkrivali na kaj nas spominjajo edinstveni kapniki. Po ogledu smo si za piko na i v jamski restavraciji privoščili še okusno kosilo.
Naša pot pa se v Postojni še ni končala, pot nas je vodila še naprej proti morju. Za urico in pol smo se ustavili V Piranu. Staro pristaniško mesto z ostanki srednjeveškega obzidja je v celoti zavarovano kot kulturno-zgodovinski spomenik. Ozke ulice s tesno strnjenimi hišami, ki se od cerkvene vzpetine spuščajo proti osrednjemu trgu ob obali, poudarjajo njegov mediteranski značaj. Svetovljansko obmorsko mesto, ki se je razvijalo pod vplivom bližnjih Benetk, velja za eno najpristnejših in najbolj fotogeničnih mest na obali Jadranskega morja. Poleg arhitekture, pomorskega muzeja, akvarija in drugih znamenitosti v mesto vabijo prireditve, kulinarična ponudba in bližnje naravne posebnosti. Najlepše mesto slovenske obale je zraslo na soli. Piranske soline, kjer še danes po starih postopkih nastaja vrhunski solni cvet, so bile vir razcveta slikovitega mediteranskega mesta z obzidjem, razgledno cerkvijo in kulturnimi znamenitostmi.
Z veseljem smo si vzeli nekaj prostega časa in se sprehodili po romantičnem mestecu ter se ob obali ustavili na kavici. Zadovoljni in polnih vtisov smo se po kratkem oddihu na morju vkrcali na avtobus in se odpeljali nazaj proti Mariboru.
Naslednji dan smo se vsi zbrali v Čebelarskem centru Maribor, kjer ima sedež Čebelarska zveza društev Štajerske. V centru je tudi čebelarska trgovina. V zadnjih letih iz stare zapuščene stavba nastaja nov apiterapevtski center. Naš cilj je bil da izvemo nekaj o centru, apiterapiji in o tem, kako lahko liofilizirane čebelje pridelke uporabljamo za namene apiterapije. Po uvodni čajanki smo poslušali predavanja gospoda Vlada Pušnika, očeta slovenske apiterapije, sicer čebelarja mojstra in predsednika Čebelarske zveze društev Štajerske.
Po predavanju smo si ogledali center. Nato smo se spet razvrstili v več skupin, katere so se priključile različnim dejavnostim. Spoznavali smo namen uporabe liofiliziranega matičnega mlečka in cvetnega prahu ter v kakšnih zdravilnih oblikah ga lahko uporabljamo. Izdelali smo zlato mešanico iz kremnega medu, matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa. Naučili smo se kako se liofilizirane čebelji produkti lahko dodajajo kozmetiki, kako se jih kapsulira. Poleg delavnic smo si pripravili še okusno kosilo, v katerega smo med drugim vključili tudi liofilizirano sadje in zelenjavo, ki smo jih nazadnje vzeli iz liofilizatorja.
Sklenili smo da v času po izmenjavi vsak na svoji šoli poizkusi liofilizirati vsaj 5 različnih proizvodov in ko bomo spet skupaj na Češkem vse proizvode preizkusimo podamo svoje mnenje. Ustvarili smo tudi delovno skupini, ki bo izdelala etikete za naše proizvode – seveda za vsako šolsko prodajalno posebej. Naša naloga v času med izmenjavami je ustvariti tudi logotip projekta.
Zbrali smo vtise in se s težkim srcem poslovili, saj smo se v tem kratkem času zelo povezali in navezali prijateljske stike. Komaj čakamo, da se spet vidimo na naslednji izmenjavi.
