2023 – 2 – CZ1 – KA210 – VET – 000181360
Od 28.9.2025 do 4.10.2025 je potekala zadnja izmenjava v okviru projekta Listen to the bees and let them guide you. Z dijaki iz Vocational Lyceum of Heraklion na Kreti, dijaki iz Střední škola zemědělská a veterinární Lanškoroun na Češkem smo se srečali v Mariboru že v nedeljo. V ponedeljek smo naše partnerje povabili na šolo, predstavili posestvo, specialne učilnice, vivarij, šolsko ambulanto, vinograde, sadovnjake, rastlinjake. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo se razdelili v skupine in začeli z delom. Ena skupina si je ogledala šolski čebelnjak, ena je pripravljala kremni med, ena je strgala propolis z mrežic, ena poslikavala panjske končnice. Celi skupini smo prikazali tudi topljenje voska v parnem topilniku. Skupaj smo pripravili tudi maso za medenjake. Utrujeni, a polni novega znanja smo skupaj odšli na kosilo in po kosilu na zaslužen popoldanski počitek.
V torek smo se po zajtrku odpravili na ekskurzijo v Prekmurje z namenom da spoznamo načine čebelarjenja ter prisluhnemo zanimivim strokovnim predavanjem. Najprej smo se odpravili na Vidov brejg k Mojci Anzeljc, ki ustvarja Medene zgodbe. Medene zgodbe pod eno streho združujejo čebelarstvo, apiterapijo in apiterapevtske pripravke, medovit vrt ter podajanje znanja skozi različne didaktične pripomočke in delavnice. Gospa Mojca nam je predstavila svoje dejavnosti, način pristopa k različnim starostnim skupinam otrok, k odraslim, k slepim in slabovidnim in drugim osebam z manj priložnostmi. Z vsako od naštetih skupin ima svoj program. Sama je oblikovala različne didaktične pripomočke s katerimi omogoča lažje razumevanje življenja čebel. Na koncu predavanja nam je predstavila nabrane medovite rastline, nabrane na njenem domačem medovitem vrtu – s pomočjo njenih didaktičnih pripomočkov za spoznavanje medovitih rastlin smo ustvarili načrt medovitega vrta in herbarija. Naše medene zgodbe so se končale kot se spodobi medeno. Gospa Mojca nam je pripravila medeni prigrizek – na lesene deske je nanesla zmehčano maslo, ga posula z malinami, sesekljanimi orehi in na koncu z medom. To odlično mešanico so si dijaki namazali na sveže narezane štručke kruha. Lačni so vsi skupaj kar hitro zmazali prigrizek in se z Mojco odpravili k eni od njenih prevoznih enot, v kateri prevaža čebele na različne paše. Tu smo delili naše bogate čebelarske izkušnje ter se polni vtisov odpravili do naslednje postanke apiterapevtskega čebelnjaka na apiturizmu čebelarja Štefana Šemna, čebelarja mojstra predsednika Čebelarske zveze društev Pomurja in Čebelarskega društva Beltinci in predavatelja Čebelarske šole Antona Janše. Skupaj z družino čebelari s 700 panji, 500 panjev prevaža na različne paše po Sloveniji. Na nakladnih panjih prideluje tudi propolis na mrežicah. V čebelnjaku, namenjenemu vdihovanju arom voska, medu in propolisa ima 40 prirejenih panjev za uživanje aerosola iz panjev z dvema ležiščema. Prijeten prostor je prepojen z aerosolom, ki skozi okrogle odprtine v ta namen posebej prirejenih postelj prihaja iz panjev in zato ni potrebna uporaba inhalatorjev. Intenzivnost aerosola je z odpiranjem ali zapiranjem okroglih odprtin mogoče samodejno uravnavati. Po želji obstaja tudi možnost uživanja svežega cvetnega prahu direktno iz panja. V zgornji etaži je prostor za počitek ter hkrati uživanje aerosola za več oseb, v spodnjem delu čebelnjaka je prostor za medeno masažo za apiterapevtske namene. Razgled z balkona nad čebelnjakom je na park in ribnik. K vsemu se naštetemu svoj čar doda še šumenje čebel in pristnosti vonja iz panjev ter njihove okolice.
Navdušeni nad lepoto čebelnjaka in omamnim vonjem čebeljih panjev, ki obiskovalca kar vabi, da ostane, smo se v njem kar nekaj časa zadržali. Nato smo poizkusili sortni med pridelan s pomočjo pridnih čebelic, ki izkoristijo paše po celo Sloveniji. Da pa nismo ostali samo pri sladkih okusih, nam je ekipa kuharskih mojstrov pripravila odlično kosilo, kjer je vsak lahko našel nekaj zase. Polni čudovitih vtisov in novih znanj ter s polnimi želodčki smo se odpravili nazaj v Maribor.
Naslednji dan smo se spet zbrali v čebelarski učilnici in nadaljevali z delavnicami. Spet smo ustvarili mešane skupine. Ena skupina je dokončala herbarij in načrt medovitega vrta ter si ogledala in nabrala še medovite rastline v okolici šolskega čebelnjaka. Druga skupina je s pomočjo čebelarja Mihaela Kanopa spoznavala različne panjske sisteme in tehnologijo čebelarjenja. Druga skupina je izdelala še dve mešanici kremnega medu, tretja je pekla medenjake in ohlajene zapakirala v vrečke. Četrta skupina je iz ognjičevega macerata in voska izdelala ognjičevo mazilo, iz olivnega olja, voska in medu pa mazilo za ustnice.
Spoznali smo, kako lahko s pomočjo destilacije iz medovitih rastlin pridobimo eterična olja , kako pripravimo, macerate, tinkture in zakaj jih uporabljamo. Iz tinkture, ki smo jo že predhodno napravili in je namenjena zatiranju parazitov pri domačih živalih smo z rotavaporjem odstranili alkohol.
Dan je hitro minil, še hitreje večer in noč, saj smo se zjutraj zarana odpravili na izlet na Primorsko. Naš prvi postanek je bil na avtocestnem postajališču Ravberkomanda, kjer smo na avtobus sprejeli še enega potnika, Vladimirja Fajdigo, čebelarskega mojstra predsednika Čebelarske zveze Antona Žnidaršiča Primorske in Notranjske in Čebelarskega društva Postojna, predavatelja Čebelarske šole Antona Janše ter organizatorja tekmovanj mladih čebelarjev. Že na avtobusu nam je predstavil pokrajino po kateri se peljemo, katere medovite rastline tu rastejo in katere čebelje paše čebele lahko na tem področju izkoristijo. Predstavil nam je tudi posebnosti, ki jih naše kraško območje prinaša in kako le to vpliva na čebelarstvo na tem območju. Avtobus je med to predstavitvijo prispel v bližino njegovega čebelnjaka. Čebelari z okoli 80 družinami, v večini v nakladnih LR panjih. V bližini njegovega stojišča je tudi šolski čebelnjak namenjen izobraževanju čebelarjev začetnikov, kot tudi bolj izkušenih čebelarjev. Pokazal nam je tudi vzrejo matic predvsem za lastne potrebe in nam prikazal nekaj malih skrivnosti velikih čebelarskih mojstrov. Po ogledu smo lahko kraški med tudi okusili. Nato nas je pot vodila do našega turističnega Bisera Postonjske jame. Ker je bil gospod Fajdiga pred leti jamski vodič nam je tudi v jami znal pokazati male skrivnosti, skrite v mogočni jami. Postojnska jama je edina kraška jama z jamsko železnico, ki je bila postavljena pred več kot 140 leti. V preplet podzemnih kraških rovov, galerij in dvoran vas popelje edinstveni jamski vlakec. V uro in pol trajajočem vodenem ogledu boste spoznali vse najpomembnejše kraške posebnosti: največji, kar 16 metrov visok kapnik Nebotičnik, kristalno bel simbol Postojnske jame – Briljant, najstarejši podzemni poštni urad na svetu in najslavnejšo podzemno žival – človeško ribico. Navdušeni nad lepoto jame smo se z veseljem malo zadržali še v jamski restavraciji na hitrem kosilu, nato pa nas je pot vodila naprej proti našemu najlepšemu primorskemu mestu Piranu. Piran je čudovito obalno mestece, ki ponuja obiskovalcem pristno mediteransko okolje, kakršno je ohranjeno le se redkokje.
Vir blaginje občine Piran niso zgolj izredne naravne znamenitosti, ki burijo domišljijo turistov po vsem svetu, ampak je tudi hram kulture in zakladnica umetnosti, mesto številnih prireditev, koncertov in razstav. Mesto poživlja mednarodno razvejana izobraževalna dejavnost in široka paleta poslovnih priložnosti.
Po dolgem dnevu polnem novih doživetij, je prijal sprehod po tem romantičnem mestecu, tudi dobra kava v obalni restavraciji nam je dala novih moči. Skupaj s soncem smo se poslovili od našega skromnega koščka obale in se vrnili nazaj v Maribor.
Naslednji dan nas je pot vodila do Čebelarskega centra Maribor pri gradu Betnava. V zgradbi, kjer je že več let gostuje čebelarska trgovina nastaja apiterapevtski center Filipa Terča. V njem je s pomočjo pridnih rok prostovoljcev nastala predavalnica, prostor za apiterapevtske delavnice, studio za medeno masažo in vdihavanje panjskega zraka, nastaja prostor za prevzem medu in voska v predelavo.
Predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske, čebelar mojster in učitelj ter duhovni vodja vseh apiterapevtov nam je predstavil dejavnosti centra, tečaj apiterapije in čebelje pridelke, ki se uporabljajo v apiterapiji.
Nato smo si ogledali center, preizkusili kako je sedeti pod satjem, ležati v apikomori in kako izgleda medena masaža.
Nato smo se lotili delavnic, dokončali smo propolis tinkturo, izdelali zlato mešanico kremnega medu, liofiliziranega matičnega mlečka in cvetnega prahu ter mletega propolisa.
Iz sivkinega macerata, hidrolata, natrijevega hidoksida in medu smo po hladnem postopku izdelali milo.
Naredili smo tudi senzorično analizo naših šolskih vzorcev medu. Izmerili smo električno prevodnost in odstotek vode v medu.
Zadnji dan izmenjave smo se odločili, da si kosilo pripravimo sami, tako smo si po končanih delavnicah razdelili delo. Ena skupina je pripravila zelenjavo, druga je pekla meso, tretja je pripravila kruh, krožnike in pribor, četrta je pekla palačinke.
Dan je prehitro minil, saj smo se morali posloviti – predali smo si darila certifikate, si izmenjali kontakte in si obljubili, da se v kratkem spet srečamo.
Vse omenjene dejavnosti so nas povezale, postali smo prijatelji. Otrokom smo dali nekaj najlepšega, ljubezen do čebele in vsega kar nam daje in prejema.
