Od 4. do 9. septembra je potekala izmenjava z slušatelji češke čebelarske šole iz kraja Nasavrky.  Naši prijatelji so prišli iz različnih krajev Češke republike z namenom, da bi spoznali tradicijo in načine slovenskega čebelarjenja, čebelarskega turizma in apiterapije. Vsi zaključujejo čebelarsko izobraževanje, tudi sami čebelarijo, tako, da so k nam prišli z ogromno znanja in izkušenj.

Našo izmenjavo smo začeli na naši Biotehniški šoli Maribor. Tu smo si ogledali posestvo, naš vivarij ter čebelnjak z pripadajočo čebelarsko učilnico. Po  ogledu smo v našem laboratoriju izdelovali apiterapevtske pripravke. Izdelali smo rektalne in vaginalne svečke iz propolisa, ricinusovega olja in voska. Iz propolisa in riževe moke smo izdelali kapsule. Prikazala sem jim tudi destilacijo sivke in odstranjevanje alkohola iz ropolis tinkture  z rotavaporjem. Izdelali smo si še milo iz propolisa. Dogovorili smo se, da vse izdelke preizkusimo in se nato preko videokonference pogovorimo o učinku. Pri večerji smo se še malo družili, nato pa so se naši gostje namestili v hotelu.

Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju naših slovenskih panjskih sistemov. Slovenska posebnost ter najbolj razširjen panjski sistem je AŽ sistem (Albert  Žnidaršičev panj). Ti panji so nameščeni v čebelnjaku, čebelarji, ki pa svoje čebele prevažajo na pašo te panje namestijo na različne prevozne enote, prikolice, tovornjake, celo v stare avtobuse.  Slovenska posebnost je tudi poslikava teh panjev. Najbolj poznane so panjske končnice, ki so krasile že naše stare panje – kranjiče (po njih tudi oblika). Na panjskih končnicah so  naši predniki prikazovali različne verske motive, motive iz vsakdanjega življenja, radi pa so se tudi na hudomušen način ponorčevali iz ljudi, različnih poklicnih skupin. Dandanes je moderna tudi poslikava vseh panjev hkrati, tako da čebelnjak krasi ena velika umetnina.  Velikokrat pa so motivi na panjih med seboj tudi povezani.

AŽ panj ima lesen obod pravokotne oblike, spredaj je končnica, žrelo, zadaj ima okenci in vrata. Matična rešetka deli notranji prostor v plodišče in medišče. Satniki so položeni prečno v kovinska razstojišča. Panj ima tudi pitalnik, lahko vanj vstavimo tudi smukalnik cvetnega prahu ali testni vložek za varoo.

Kirarjev panj je še večja slovenska posebnost. Z njim čebelari zelo malo čebelarjev. Franc Kirar je ta panj ustvaril predvsem za potrebe lastnega čebelarstva. Kirarjev panj ima plodišče zasnovano kot toplo stavbo saj so satnice vložene vanj prečno, skozi ni prepiha. Medišče je iz dveh predalov, vsak predal ima 6-8 satov (odvisno od velikosti panja – poznamo mali, srednji in veliki Kirar). Iz enega pokritega sata je možno iztočiti tudi 2 kg medu. Kirarjev panj je tudi zelo zračen panj, zato idealen tudi za dolge prevoze čebel.

Po prikazu teh dveh tipičnih panjskih sistemov smo se skupaj odpravili v Dom čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, kjer nas je čakalo okusno kosilo, ki so ga pripravili člani društva. Na čebelarskem domu smo se tudi pogovorili o načinu delovanja slovenskih čebelarskih društev in kako je dom nastal in kako se  oskrbuje. Po okusnem kosilu smo se nato odpravili na ogled Maribora in njegovih znamenitosti. Dan je minil kot bi mignil.

Naslednje jutro smo se že navsezgodaj odpravili proti Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Tu so nam strokovnjaki predstavili njihovo delo. Izvedeli smo, kako inštitut prispeva k ohranjanju kranjske sivke, naše avtohtone čebele. Izvajajo progeno testiranje čebeljih matic, so podpora vzrejevalcem čebeljih matic. Izvajajo tudi analize medu, propolisa, voska na ostanke insekticidov, zdravil. Zelo dejavni so v različnih raziskavah

Raziskave skupine  za čebelarstvo pokrivajo več področij, od prehrane čebel, potvorb medu do molekularnobioloških v povezavi z vzrejo in čebeljo (pato)fiziologijo.

Izvajajo tudi  monitoring čebelje paše na različnih lokacijah po Sloveniji.

Na inštitutu so našim gostom predstavili tudi njihove centralne laboratorije in rastlinsko gensko banko.

Po izčrpni predstavitvi inštituta smo se odpravili k Darji Cilenšek in njeni družini, čebelarki in apiterapevtki. Ob prihodu smo bili navdušeni nad domačnostjo in gostoljubnostjo gostiteljev. Postregla nas je s posebno medeno sladico, z medenim aperitivim in posebnim apiterapevtskim pripravkom – mešanico medu in kisa. Skupaj z možem in hčerjo nam je razkazala apiterapevtski čebelnjak, malo trgovinico in medoviti vrt.

Polni vtisov in novih znanj smo se odpravili v Hišo kranjske čebele v Ivančno gorico. Tu smo vstopili v čaroben svet kranjske sivke. Čebelji svet smo na doživljajski razstavi spoznali preko multimedijskih vsebin, posebno doživetje pa je bil ogled čisto pravih steklenih panjev, v katerih so naseljene žive kranjske čebele.

Iz Višnje gore so nas lačni želodčki popeljali v Brdo pri Lukovici, v Gostišče pri čebelici. Po kosilu smo si ogledali še čebelnjake in učno pot našega največjega čebelarskega centra, kjer je sedež Čebelarske zveze Slovenije. Malo smo tudi nakupovali v čebelarski trgovini.

Ko smo se okrepčali in malo zapravili pa nas je pot vodila do učnega čebelnjaka čebelarskega društva Domžale, Nike Pengal, apiterapevtke, ki nam je predstavila njene dejavnosti na področju apiterapije.

V apiterapiji uporabljamo izdelke čebel ter čebelje telo in njihov strup. Uporaben je panjski zrak oziroma aerosol, te terapije se poslužujemo ob obolenjih dihal in respiratornega sistema, potem je razstrupljevalna masaža z medom, ob tem pa svetovanje pri uporabi vseh čebeljih pridelkov, kar nista samo med in propolis. Čebele nabirajo cvetni prah, proizvajajo matični mleček in vosek, imajo tudi trotovsko zalego, ki se imenuje apilarnil in je moška različica matičnega mlečka.«

V delavnici smo lahko izdelali voščene obloge, se naučili kako pri piku čebele ohranimo čebelo pri življenju in se sprostili ob medeni masaži.

Za nami je bil pester in zanimiv dan in kar malo utrujeni smo se vrnili v Maribor na kratek počitek, kajti kmalu bo pred nami novo jutro in nov dan, poln priložnosti.

V četrtek smo se odpravili na našo ravnico, v Prekmurje. Prekmurje velja za eno najprijaznejših regij. Prekmurci so tisti, ki vas domov nikoli ne bodo spustili lačnih, zaradi primerne lege in obilo sonca pa so tudi njihovi nasmehi občutno širši kot kje drugje.

Prvi postanek smo naredili v Dobrovniku kjer smo si ogledali tropski vrt. Podjetje Ocean Orchids ima poleg proizvodnih površin namenjenih vzgoji orhidej še vrt tropskih rastlin. Iz vrta lahko pokukate v proizvodnjo, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej. V vrtu lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudujete zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V 6 metrov visokem objektu lahko od blizu vidimo številne rastline, ki jih poznamo iz vašega vsakdana: banane, avokado, vanilija, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambola ter številne druge. Obsežna zbirka živopisanih flamingovcev (Anthurium) in pestra izbira vzpenjalk pa očara vsakega ljubitelja bujne tropske narave.

Po ogledu smo še malo posedeeli v njihovem vrtu, nato pa se odpravili k podjetju Paradajz.doo v Rankovce, k ponuja svojo paradižnik z trgovskim imenom Lušt. V LUŠTni domačiji zorijo njihovi paradižniki v rastlinjakih s pomočjo toplega prekmurskega sonca. Seveda pa paradižnika ne bi bilo brez ljubkih opraševalcev čmrljev, ki jih vnašajo na 2 meseca, da zagotovijo dobro oprašenost in posledično sladke plodove. Iz steblov paradižnika izdelujejo vrečke, ki jih uporabljajo kot embalažo pri prodaji paradižnika.  Rastline ponovno nasadijo vsako leto.

Z veliko ljubezni skrbi za rastline in obrane paradižnike okoli 150 LUŠTnih sodelavcev.

Po okusnem kosilu v gostišču pri Črncu, kjer smo spoznali tudi njihove domače jedi in smo se odpravili na apiturizem čebelarja Štefana Šemna.

Štefan skupaj z družino čebelari s 700 panji. 500 panjev prevaža na različne paše po Sloveniji. Na nakladnih panjih prideluje propolis na mrežicah.

Ima poseben čebelnjak z dvema ležiščema, namenjenemu vdihovanju arom voska, medu in propolisa. Prijeten prostor je prepojen z aerosolom, ki skozi okrogle odprtine v ta namen posebej prirejenih postelj prihaja iz panjev in zato ni potrebna uporaba inhalatorjev. Intenzivnost aerosola je z odpiranjem ali zapiranjem okroglih odprtin mogoče samodejno uravnavati. Po želji obstaja tudi možnost uživanja svežega cvetnega prahu direktno iz panja. V zgornji etaži je prostor za počitek ter hkrati uživanje aerosola za več oseb, v spodnjem delu čebelnjaka je prostor za medeno masažo. Nad čebelnjakom je balkon, ki nudi razgled na park in ribnik. Poleg čebelnjaka je še en objekt namenjen sprostitvi ali prenočevanju. Poleg je zunanji zidan kamin, kjer spretni prekmurski kuharski mojstri ustvarjajo božanske jedi, ki nas popeljejo naprej skozi obok po stopnicah na viseči most, ki je povezan z mogočnim hrastom, na katerem že nastaja čarobna hiška. V bližini objekta je reka Mura s svojevrstno floro in favno, kjer je območje vidre in bobra, do katere vodijo skozi gozd številne stezice in mrtvice.

Iz Prekmurja so nas odgnali komarji, drugače bi še malo ostali v tej čarobni idili. Pot nas je vodila do brunarice pod Pohorjem, ki je v lasti Čebelarske zveze društev Maribor. Tu smo se ob dobri večerji, ki so jo pripravili člani društva še malo družili in izmenjali dragocene čebelarske in apiterapevtske izkušnje.

Petek, zadnji dan našega druženja je bil namenjen ogledu naše najprivlačnejše destinacije – Gorenjske. Začeli smo malo niže v središču zgornje Gradaške doline v Polhovem Gradcu. Obiskali smo Hišo medu Božnar, enega največji predelovalcev medu v Sloveniji. Odkupujejo slovenski med in ponujajo najrazličnejše proizvode (medeno kozmetiko, medeno čokolado, različne kremne medove, suho sadje v medu, medenjake, medene bombone, medi liker, med z zlatom, sekira v medu). Mnogi od njihovih izdelkov so prejeli različna slovenska in mednarodna priznanja. Gospa Malči Božnar je tudi mednarodna ocenjevalka medu. Na domačem čebelarstvu pa čebelarita mož in sin. V prostorih čebelarskega doma imajo prostore za proizvodnjo, sobo za predavanja in degustacijo, kjer smo poslušali predstavitev njihovih dejavnosti in poizkusili njihove izdelke in  tudi malo trgovinico, kjer smo si lahko nakupili nekaj njihovih proizvodov.

Iz Hiše medu smo se odpravili v Radovljico v čebelarski muzej. V letu 2020 so se po 20 letih  prenovili prostori muzeja in nastala je  nova stalna razstava z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu so sodelovali različni partnerji, institucije in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost.Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine.Ob vodene ogledu razstave smo izvedeli marsikatero zanimivost o slovenskem čebelarstvu.

Po ogledu muzeja smo se odpravili v Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske.

Sodobno opremljen in zasnovan center združuje izobraževanje, razvoj, predstavitev in promocijo čebelarstva. Ohranja bogato slovensko čebelarsko dediščino, hkrati pa sledi sodobnim standardom tehnologije čebelarjenja. Naloga centra je med drugim skrb za ohranitev avtohtone čebele kranjske sivke, ozaveščanje o njenem pomenu in povezanosti s čistim okoljem ter varovanjem narave in ohranjanjem raznovrstnosti življenja v njej.

V centru imajo veliko dvorano za srečanja, predavanja. V pritličnih prostorih imajo lično trgovinico s čebeljimi pridelki. V spodnjih prostorih imajo predelovalnico satnic. Čebelarji lahko vanjo prinesejo svoj vosek, ki ga predelajo v satnice. Imajo tudi svojo semenjalnico, hranilnico ekoloških semen, svojo kavarno in masažni salon ter apiterapevstki čebelnjak.

Po predstavitvi centra v dvorani smo si vse prostore tudi ogledali in vmes še marsikaj izvedeli.

Polni dobrih izkušenj in novih znanj smo se odpravili napolnit želodčke v lično gostišče v Radovljici s prečudovitim razgledom na dolino. Ko smo se okrepčali nas je pot vodila še naš gorenjski biser Bled, kjer smo se malo sprehodili in na koncu še ohladili v jezeru.

Našo skupno druženje smo končali v Koblarjevem zalivu v Mariboru ob prijetni večerji, kjer se nam je pridružil tudi ravnatelj. Dogovorili smo se o nadaljnjih aktivnostih projekta in se poslovili.

Češke prijatelje je čakala še nočitev v hoteli jutranji obisk trgovine Čebelarskega centra Maribor ter dolga, a prijetna pot domov.

The post Izmenjava dijakov iz Češke čebelarske šole Nasavrky Střední odborné učiliště včelařské Včelařské vzdělávací centrum, o.p.s. appeared first on BTS.

V maju smo tako, največ zaradi rojenja pregledali kar nekajkrat pregledali čebelje družine, izdelovali narejence, oskrbovali roje. Zaradi hladne in deževne pomladi smo morali nenehno tudi krmiti čebele.

V maju smo se odpravili tudi na češko v Nasavrky na njihovo čebelarsko šolo, kjer pa nam je pri delu s čebelami spet ponagajalo vreme.

Cel mesec maj in junij nismo stočili niti kapljice, medu, vso nabrano zalogo smo pustili čebelam.

Junija smo se začeli pripravljati tudi na mednarodno tekmovanje, ki je letos potekalo v Sloveniji. Tekmovanje ni samo teoretično, ampak tudi praktično zato, smo intenzivno delali s čebelami.

Presajali smo ličnike v matične lončke, ustvarjali narejence na različne načine. Spoznavali smo delo v različnih panjskih sistemih. Na modelu smo spoznavali dele čebeljega telesa, poizkušali smo različne sorte medu.

Učili smo se kako se pridobiva propolis, ga strgali iz mrež in iz njega pripravili propolis tinkturo, svečke, kapsule. Staro satje smo topili v parnem topilniku voska, ter ga nato še prekuhali in očistili nečistoč, da bo primeren za izdelavo satnih osnov.

Urejali smo tudi vrt medovitih rastlin.

The post Čebelarska opravila v maju in juniju appeared first on BTS.

14.5.2023 smo se malo po zajtrku z mini avtobusom odpravili na pot proti Češki republiki, malo živčni, a v pričakovanju novih znanj in izzivov.  En del poti smo potovali skozi Avstrijo, kjer smo naredili tudi krajši postanek za kosilo. Naslednji postanek je bil na Češkem, v mestu Brno. Močan dež, ki nas je spremljal celo pot se nas je v Brnu vsaj malo usmilil, tako da smo se lahko sprehodili skozi mesto do gradu Špilberk, kjer smo malo postali, se poslikali, potem pa odhiteli proti avtobusu.

V Nasavrky smo prispeli zvečer. Naši gostitelji so nas pričakali z večerjo. Nato smo se razporedili v sobe, še malo poklepetali in se šli spočit, da bi lahko drugo jutro hitro vstali in od dneva odnesli čim več. Učitelji so med sabo dorekli kako bo potekal naslednji dan.

V ponedeljek 15.5.2023 se je spet začel deževno. Po zajtrku nam je ravnatelj predstavil šolo, ogledali smo se njihove specialne učilnice. Profesorica nam je preko predstavitve predstavila čebelo in njene proizvode, po njeni predstavitvi smo se razdelili v skupine. Ena skupina si je ogledala muzej, in stalno razstavo čebelarske opreme, druga pa apikomoro. Nato smo se zamenjali. Ker je dež za nekaj časa ponehal smo imeli priložnost in čast pregledati njihove čebelje družine.

Po kosilu smo se odpravili v azil za poškodovane divje živali. Vanj nastanijo živali, ki zaradi poškodb ne morejo preživeti v naravi. Če si opomorejo jih spustijo nazaj, drugače pa ostanejo v azilu.

V azilu smo videli največ ptic ujed, ki zaradi svoje močne želje po plenu velikokrat poškodujejo krila in ne morejo več leteti. Videli smo tudi slepo lisico, risa, kune, nutrije, činčile, pave, laboda. Vodja azila nas je popeljal mino kletk in voljer vseh živali in o vsaki razložil zgodbo. Po končanem ogledu nam je v njihovih prostorih povedal še nekaj zanimivosti o različnih živalskih vrstah.

Polni novih znanj smo odšli na večerjo. Po večerji pa smo še malo zabavali, igrali nogomet, kartali in polni novih vtisov komaj čakali, da nastopi nov dan.

V torek 16.5.2023 pa nas je prebudilo sonce. Po zajtrku smo se peš  odpravili proti mizarski delavnici šole. V delavnici nas je že čakal mojster, na mizah pa pripravljeni, zapakirani kompleti za izdelavo hotela za žuželke. Prva vsak od nas si je lahko izdelal svoj hotel. Ob sestavljanju lesenih delov smo se zelo zabavali. Včasih komu kaj ni uspelo, a za skupno močjo smo vsi izdelali prekrasne hotele, jih pobarvali, opremili z napisom. Doma jih bomo še dopolnili z bambusovimi palicami, storžki, slamo in drugim materialom, ki bo privabil divje opraševalce, da se nastanijo v njem.

Po kosilu smo odšli v bližnjo »Keltsko vas«. Vasica prikazuje življenje Keltov, ki so naše ozemlje naseljevali od 450 – 30 pr.n.št. Zanimiv je že vhod v Vas, obzidje na katerega so pritrjene lobanje, da si tujec ne bi upal vstopiti. A mi se nismo dali. Brez strahu smo vstopili in se nekako poistovetili z prebivalci vasice. Pa da ne boste mislili, da so bili to Kelti.

Vodnik oblečen v kelltska oblačila, nam je pokazal, kako so kelti izdelovali svoj denar. Tudi sami smo se lahko izdelali vsak svoj kovanec. Z denarjem bi si na primer lahko jajca njihovih kokoši, pa je za to že poskrbel Jan, ki je zlezel v kurnik, da jih pobere. Vodnik nam je povedal, da on skrbi za vse živali. V vasi so imeli še koze in prašiče, svinjo in merjasca ter njune mladiče. Janu je uspelo ujeti eno čuniko, da bi jo malo pocartali, a njena mama ni bila preveč zadovoljna, zato smo ji jo raje vrnili.

V vasi smo si ogledali še hišo njihovega »župana«, mizarja, kovača. Ena od kolib je namenjena tudi turistom, ki lahko v njej prespijo. V skromni domovanjih so Kelti imeli tudi malo kuhinjo, skupno ležišče za vse člane družine, majhen oltar, statve, kjer so si izdelovali obleke.

Ker so bili Kelti tudi vojščaki, smo se tudi sami malo preizkusili v borilnih veščinah in zato smo imeli na koncu čast vstopiti v prostore »župana vasi«. Tudi v  teh prostorih so nas skušale prestrašiti lobanje in vodička z sulico, a kaj ko smo postali že pravi Kelti. Na koncu smo skočili še v trgovinico po spominke, malo raziskali okolico, pa je že nastopil čas za kosilo.

Po kosilu smo si ogledali predelavo voska v satnice. Vsak od nas se je preizkusil v izdelavi. Že pripravljeno osnovo smo najprej spustili čez dva valjčka in jo pripravili za valj z vzorčno matrico. KO smo spustili vosek čez matrico, smo dobili kolut satnih osnov. Iz koluta nato lahko izdelujemo satnice različnih velikosti. Mi smo jih izrezali na njihovo velikost satnih osnov.

Prikazali so nam tudi izdelavo satnih osnov v enostavnejšem modelu, kar je bolj zamudno, dobimo pa debelejše osnove.

Ob koncu dneva smo se srečni, da smo spet veliko novega izvedeli še malo podružili, malo zaspali in že je napočil nov dan

V sredo 17.5.2023 pa smo se po zajtrku odpravili v 80 km oddaljeno šolo Lanškroun, kjer izobražujejo kmetijske in veterinarske tehnike. Najprej smo si ogledali njihov praktični pouk na goveji farmi z 500 glavami goveda, devetimi molznimi roboti, lastnim laboratorijem. Ogledali smo si igluje za teličke, skupne bokse za teleta, prostore za krave v presušitvi in veliki hlev za molznice. Dijaki njihove šole so pod vodstvo ravnatelja pri kravah izvajali rektalne ultrazvočne preglede na brejost. Zaposleni tehnolog, po izobrazbi kmetijski tehnik, nam j razložil sistem reje, molže, opisal vse analize mleka, ki jih izvaja molzni robot in analize, ki se še dodatno izvajajo v laboratoriju. Navdušeni smo bili nad velikostjo, opremljenostjo in sodobno tehnologijo farme. Ko so njihovi dijaki zaključili z praktični poukom smo se za njimi odpeljali na šolo na kosilo. Po kosilu smo odšli v pokrito jahališče, kjer je vsak od nas lahko zajahal enega od njihovih šolskih konj. Po ježi so nam razkazali konjski hlev, predstavili prebivalce, enega d njih smo lahko tudi malo poštrgljali in mu očistili kopita.

Po ogledu konjskega hleva je sledil še ogled hleva za govedo. Tudi tu smo si ogledali igluje za teleta, hlev za molznice in molzišče.

Po ogledih smo odšli v prostore šole, kjer nam je profesorica predstavila šolo njene dejavnosti, projekte. V tem času je pri njih potekala poklicna matura veterinarskih tehnikov, ki poteka podobno kot naša.

Po predstavitvi šole smo lahko poizkusili njihove sire in jih v sirarni lahko tudi sami izdelali oz. obogatili že pred pripravljene proizvode. Bilo je zabavno se igrati z različnimi dodatki, zelišči, saj je vsak od njih dal siru prav poseben okus. Poizkusili smo narediti  tudi njihovo mlečno sladico.

Na koncu nam je želela profesorica samo pokazati model krave, kupljen preko Erasmus+ projekta, a vsi smo hoteli model tudi praktično preizkusiti. Model je namenjen simulaciji rektalnega pregleda na brejost – pregledovalcu daje občutek, kot da zares vstopa v rektum krave, se zagreje na telesno temperaturo, ustvarja peristaltiko, samo umazan in smrdeč nisi na koncu. Pri modelu smo se zadržali kar precej časa in se kljub njegovemu poučnemu namenu neskončno zabavali. Sledil je ogled secirnice, kej smo lahko ocenili vzrok pogina malega pujska.

Zadovoljni, polni novih vtisov smo se odpeljali proti našemu začasnemu domu na večerjo. Dan je minil kot bi mignil in komaj smo čakali, kaj nas čaka drugo jutro.

Po zajtrku smo spet dočakali e dan brez dežja.  Naši gostitelji so se zato odločili, da nam pokažejo vzrejo matic. Odpeljali smo se v bližnjo vzrejališče. Za učne namene imajo urejeno posebno učilnico. Zunaj so postavljeni panji in prašilčki. Njihov učitelj nam je prikazal celoten postopek vzreje. Najprej je poiskal sat z mlado čebeljo  zalego. Sat je odnesel v učilnico, kjer smo si pod lupo zalego lahko tudi pobliže ogledali. Nato nam je pokazal presajanje ličink v matične lončke. V plastične lončke najprej z brizgo aplicira mešanico matičnega mlečka in vode, nato s posebno iglo zajamemo mlado ličinko v satju in jo vstavimo v lonček s tekočino. Vsak je lahko poizkusil presaditi svojo ličinko. Delo je precej precizno, zato moraš biti pri njem previden in natančen. Po presajanju smo si pogledali matične lončke, ki so bili 3 dni vstavljeni v panj. Od 20 so čebel začele graditi matičnike na 15 lončkih. Ko lončke čebel pokrijejo in se v njih začne razvijati buba, dajo lončke v inkubator. Po 15 dneh iz vzamejo iz inkubatorja in vstavijo v pripravljene prašilčke. Prašilčke pripravijo tako, da iz satja pometejo mlade čebele, jih omamijo z amonijevim nitratom, da ni bi zletele takoj nazaj v svoj panj. Omamljene čebele vstavijo v prašilček in jim dodajo matičnik pred izleganjem. Dodajo tudi sladkorno pogačo. Prašičle postavijo za 3 dni na hladno temno mesto, nato jih odnesejo ven in počakajo da se matica opraši. Matico nato ustrezno označijo in jo vstavijo v prenosno matičnico z nekaj čebelami spremljevalkami

Za zanimivost na češkem prodajajo tudi matičnike z dobrim genetskim potencialom, ne samo oprašenih matic. Mi smo se preizkusili v označevanju trotov, pa so nas ti vzeli kar za svojo družino in so nas spremljali še cel dan.

Po ogledu celotnega postopka vzreje je sledil prikaz umetnega osemenjevanja matic. Učitelj je prikazal način odvzema semena trota – trota pred tem omamijo z kloroformom.  Nato vzemejo matico, jo vstavijo v posebno plastično cevko, fiksirajo, z precizno napravo odprejo zadek in v nožnico  v bližino spermateke vbrizgajo seme. Ves postopek se je preko posebne lupe in kamere predvajal tudi na ekran. Bili smo navdušeni nad prikazom, se zahvalili in odhiteli na šolo izdelovat sveče. Čakal nas je že stopljen vosek in prečudoviti modelčki. Vosek se kar ni in ni hotel strditi, pa tako nestrpno smo čakali da modelček izpraznimo in vlijemo novo svečko. Vse narejene svečke smo lahko odnesli domov kot darilo bližnjim.

Po kosilu je sledila delavnica izdelave medenega peciva. Po navodilih slaščičarke smo izdelali dvoje vrst medenih kroglic brez peke in okrasili že pečene medenjake. Nastajale so prave male umetnine Vse narejeno nam je šlo kar hitro v slast.

Po peki smo se odpravili v bližnje malo večje mesto Chrudim, da obiščemo še kakšno trgovino in nabavimo kakšen spominek, darilo. Čas v mestu je hitro minil, na našem začasnem domu pa nas je že čakala večerja in zadnji večer pred odhodom. Bil je najboljši od vseh, Poln smeha, šal in nostalgije, da se bo teden končal in bomo spet morali sesti v šolske klopi ter se prepustiti hitro tekočemu vsakdanu. Postali smo pravi prijatelji in upamo, da ta vez ostane tudi v prihodnje.

Drugi dan smo se prebudili v sončno jutro Pohiteli smo še malo na bližnje igrišče, si ogledali njihov prečudovit arboretum. Prikazali so nam prostore za točenje medu, polnilnico medu, komora za segrevanje medu, črpalko za pretakanje medu, parne topilnike voska in film, ki prikazuje kako deluje naprava za točenje. Žal si vsega tega zaradi slabega vremena in nezadostnega medenja nismo mogli ogledati v živo. Po vseh ogledih je sledila degustacija različnih vrst medu.

Po kosili smo se neskončno hvaležni svojim izjemnim gostiteljem poslovili in odšli proti domu. Pot je s krajšimi postanki hitro minila in odhiteli smo domov pripovedovat zgodbo o čebelah in ljudeh ter ostalih živalih  in o našem slovensko – češkem prijateljstvu.

Hvala gostiteljem za ves trud, neizmerno predanost in pripravljenost razdajati svoje znanje. Hvala ravnatelju Josefu Lojdi, učiteljici Miroslavi Novotni, Anni Viškovi, Lukašu Bezouški, kuharicam, čebelarjem in vsem ostalim zaposlenim na šoli in v dijaškem domu. Hvala ravnatelju in učiteljicama na Střední školi zemědělská a veterinární Lanškroun, hvala Keltoma v Keltski vasi, našemu vodniku v zavetišču za divje živali Hvala šoferju Mateju za vse prevoze in dobro družbo. Hvala vsem vam, ki ste bili del naše ekipe, kajti vsak od vas je prispeval delček k uspešni celoti in seveda hvala Erasmusu + in Cmepiusu, ki sta vse to omogočila.

The post Izmenjava dijakov v okviru ERASMUS+ projekta: Čebele nam dajejo hrano in zdravje V (2022-1-SI01-KA210-VET-000083366 ) na Srednji strokovni šoli za čebelarstvo Střední odborné učiliště včelařské – Včelařské vzdělávací centrum, o.p.s. appeared first on BTS.

The post Čebele naš vsakdan! Kako dolgo še? appeared first on BTS.

Dijakinjama želimo dobro in uspešno pripravo na tekmovanje, ki povezuje čebelo, naravo in  mlade v skupen enoten, skupen svet in  jima čestitamo k dosedanjim uspehom in priznanjem.

The post Tekmovanje mladih čebelarjev appeared first on BTS.

Ker se radi zgledujemo pri čebelah in se od njih učimo, smo svoje znanje z veseljem delili tudi z vrteškimi otroci in njihovimi starši ter z osnovnošolci v okviru eko dneva. Otroci iz vrtca Ivana Glinška so nas skupaj z starši in vzgojiteljicami  obiskali že v začetku aprila. Ogledali so si šolski čebelnjak, čebelarsko učilnico, spoznali marsikatero zanimivost iz življenja čebel ter poizkusili naš med.

Na Eko dnevu na osnovni šoli Tabor 1 v  smo na povabilo Zveze prijateljev mladine Maribor predstavili čebelarstvo na naši šoli, učence seznanili z razvojem čebele, njenimi opravili, predstavili so jim vse čebelje proizvode, nekaj od teh so lahko tudi poizkusili. Učenci so lahko tudi poizkusili zaščitno čebelarsko obleko.

The post Opravila pri čebelah in predstavitev čebelarstva v mesecu aprilu appeared first on BTS.

Čebele so razvile učinkovit obrambni sistem. Pred vsiljivci se branijo s strupenimi piki. Želo živi izven čebele toliko časa, da mišičje iztisne vsebino celotnega strupnega mešička.(Plut, 2021, 1)

1. ŽELNI APARAT

Čebele strup v žival vbrizgajo s pomočjo žela. Z želom so opremljene le delavke in matica, troti ga nimajo. (Plut, 2021,1)

Želo je zgrajeno je iz treh delov – žlebiča in dveh bodalc. Žlebič ima na koncu tri pare majhnih stranskih zobcev, bodalci pa imata 9-10 nazaj ukrivljenih kaveljcev. Kadar čebela vbada, ukrivi zadek navzdol ter potisne bodalci in žlebič v podlago. Kadar čebela vbode v mehko podlago, zaradi kaveljcev žela ne more več izvleči iz rane. Ko se skuša rešiti, si želo izruje. Skupaj z želom si iztrga tudi želno mišičnino, zadnji del prebavne cevi z blatnikom in zadnji živčni vozelj, ki oživčuje želo in strupni aparat. Prizadeta čebela običajno kmalu umre. Kadar pa čebela vbada v trdo podlago, kot je oklep drugih žuželk, lahko izvleče želo iz rane, saj se nastala rana na robovih ne krči. (Plut,2021, 1)

2. VPLIV ČEBELJEGA STRUPA NA LJUDI

Ta neznatna količina ni le učinkovito obrambno sredstvo proti drugim žuželkam, temveč povzroči, – če je bil pik namenjen človeku ostro bolečino, ki traja eno ali več minut, sledijo pa ji oteklina in reakcije, ki so zelo različne in odvisne predvsem od števila pikov, starosti čebele, mesta pika in individualne občutljivosti organizma. Čebelji pik po navadi vzdraži živčne končiče in poveča prepustnost kapilar, zaradi česar nastane oteklina, ki po približno po 48 urah sama izgine. Pri nekaterih ljudeh pa sproži čebelji pik alergično reakcijo: mesto pika in vsa okolica močno otečeta, sluznice se vnamejo in močno nabreknejo, včasih se pojavijo krči in pljučni endem. V izjemnih primerih preobčutljivosti lahko nastopi anafilaktični šok, ki mu sledita koma in smrt.

Takšni pojavi nas seveda ne smejo prestrašiti. Nevarnost, da je človek tako močno preobčutljiv za čebelji pik ni prav nič večja od možnosti za tolikšno alergijo na antibiotike. (Čebelarstvo in Turistična kmetija Šalamun 2020,1)

Vsi piki niso enako boleči. Stare čebele so bolj napadalne, komaj izležene in nekaj dni stare čebele pa so še popolnoma nebogljene. Prav tako so tudi spomladanski piki v obdobju cvetenja, bolj boleči kot piki na začetku ali koncu sezone. Nekateri predeli na koži so bolj občutljivi in prej otečejo, zlasti predeli okoli oči in na ustnicah. Na splošno je najbolj nevarno, če čebela piči v ustno votlino, v koren jezika. To se dogaja, kadar nekdo ugrizne v sadež (fige) ali v medeno satovje ( pri točenju), ne da bi prej preveril ali je tam čebela. V takšnem primeru lahko močna oteklina brez hitre zdravniške pomoči povzroči zaporo sapnika ali celo zadušitev. (Čebelarstvo in Turistična kmetija Šalamun 2020,1)

3. KDAJ ZAČNE NASTAJATI STRUP V STRUPNIH ŽLEZAH?

Ob izleganju čebele je strupni mehur popolnoma razvit, strup pa šele začne nastajati. Po 20 dneh ga je v mešičku približno 0,3 mg. Njegova količina se spreminja glede na letni čas, proti jeseni se količina strupa zmanjša, zato so takrat piki manj boleči.

4. KAJ VSEBUJE ČEBELJI STRUP?

Čebelji strup vsebuje suhe snovi, vodo, n-amile, izoamile in etilacetat. To je pravzaprav zmes več sestavin organskih in neorganskih snovi. Čebelji strup vsebuje naslednje mikroelemente: železo, jod, kalij, kalcij, magnezij idr. Beljakovine in peptidi predstavljajo 80 % suhih snovi strupa in tu so biokemijsko in farmakološko najaktivnejše sestavine.

5. ZDRAVILNE LASTNOSTI ČEBELJEGA STRUPA

Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je, da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma. (Plut, 2021,1)

Čebelji strup v zdravilnih odmerkih ugodno deluje na večino naših organov. Širi kapilare in arterije ter tako poveča dotok krvi v organe in tkiva ter izboljšuje metabolizem; pospešuje nastajanje hemoglobina in levkocitov v krvi in zmanjšuje zgoščevanje krvi. Poleg tega znižuje raven holesterola v krvi, arterijski krvni tlak ter krepi srčno mišico. (Iz Lise)

6. KAKO DO ČEBELJEGA STRUPA?

Strokovnjaki so do pred kratkim uporabljali strup živih čebel, zdravili so kar s čebeljimi piki. V Rusiji so čebele ujeli v kozarec in jih omamili z etrom, pri čemer so spustile strup na stene kozarca. Strup se lahko zbira tudi tudi tako, da čebelo prisilimo, da piči stekleno ploščo in pusti strup na njej.Novejše zbiranje strupa temelji na draženju z impulzi električnega toka. Za podlago uporabimo temno steklo. (Plut, 2021, 1)

Pomembno pa je, da z čebeljim strupom zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo, zaradi nevarnosti alergij.

Viri in literatura:

Stane Plut, Čebelarska zveza Slovenije Brdo 8, 1225 Lukovica, dostopno tudi na tej povezavi: https://www.czs.si/content/C25

Čebelarstvo in Turistična kmetija Šalamun 2020, dostopno tudi na tej povezavi: https://www.salamun.si/kontakt.html

Podjetja čebelarstvo Mijailović, dostopno tudi na tej spletni strani: https://www.med-honey.com/sl/kaj-je-cebelji-strup/

Zapisala: Nina Zver

The post Čebelji strup appeared first on BTS.

Med smo nato napolnili v kozarčke za slovenski med. Kozarčke smo zamašili s pokrovčkom, nanje nalepili nalepko z podatki in čez pokrovček prelepili še prelepko.

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Čebele na rastlinah nabirajo medičino ali nektar, ki jo izločajo rastline v nektarjih ali pa nabirajo mano. Mana je sladka snov, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati, potem ko iz posesanega rastlinskega soka iglavcev ali listavcev porabijo za življenje potrebne snovi. Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele v glavnem nabirajo medičino oziroma mano. Te so pri nas predvsem akacija, lipa, kostanj, smreka, hoja, hrast, javor, oljna ogrščica. Popolnoma naraven pojav je kristalizacija medu, ki ne zmanjša njegove kakovosti, paziti moramo le, da pri ponovnem utekočinjenju temperatura medu ne preseže 40°C. Pri višjih temperaturah se v medu uničijo biološko aktivne snovi, ki vplivajo na njegovo edinstveno sestavo.

Vsako živilo, ki je vnaprej pakirano v embalažo, se imenuje predpakirano živilo in mora biti ustrezno označeno. Predpakirano živilo pomeni, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe embalaže. Pri pakiranju medu v steklene kozarčke se na primer lahko uporabi tako imenovana PRELEPKA, ki nepoškodovana zagotavlja potrošniku, da je med originalno zaprt. Označba na živilu vsebuje informacije, ki so namenjene potrošnikom. Način označevanja medu je predpisan v:

• Pravilniku o medu (Uradni list RS, št. 31/04, 89/04),
• Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04, 43/05, 64/05, 83/05, 115/05),
• Pravilniku o količinah predpakiranih izdelkov (Uradni list RS, št. 110/02). Nadzor vršijo državni organi.

Med v skladu s Pravilnikom o medu poimenujemo glede na izvor in glede na način pridobivanja.

1. Glede na izvor razlikujemo:

• cvetlični med ali nektar, ki je pridobljen iz nektarja cvetov,
• med iz mane ali gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov insektov (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. Obstaja tudi mešani med, ki je mešanica cvetličnega medu in medu iz mane, katerega se označi kot med.

2. Glede na način pridobivanja razlikujemo:

• med v satju, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska, in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
• med s satjem ali deli satja v medu, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
• samotok (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege; • ‘točeni med’, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege; • ‘prešani med’, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C; • filtrirani med, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

Obstaja tudi ‘pekovski med’, ki je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Izdelek lahko označimo tudi s trgovskim imenom, blagovno znamko ali z izmišljenim imenom (na primer: kremni med, čokomed in podobno), ki pa ne sme nadomestiti prodajnega imena.

Razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, je ime ‘med’ lahko dopolnjeno z navedbo oznake, ki se nanaša na:

• navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno-kemijske in mikroskopske lastnosti (na primer: kostanjev med, lipov med in podobno);
• regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla (na primer: gorski med, nižinski med, Goriški med, med iz Prekmurja in podobno)
• posebne kriterije kakovosti, če med izpolnjuje za to predpisane pogoje in je zaščiten na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (Zaščitena označba geografskega porekla, Zaščitena označba, višja kakovost).

Med mora biti označen v skladu s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil. Ta določa obvezne podatke na označbi:

1. Ime, pod katerim se daje v promet (prodajno ime). Uporablja se lahko imena, ki so opisana na prejšnjih straneh: med, cvetlični med, med iz mane, kostanjev med, alpski med, točeni med, Primorski med in podobno.
2. Neto ALI neto količina ALI neto masa ALI vsebina ALI podatek o vrednosti te količine s številko in mersko enoto.
3. Rok uporabnosti Rok uporabnosti lahko označimo na dva načina: • ‘uporabno najmanj do konca’: čemur sledi datum (mesec, leto ali samo leto) ALI podatek, kje na embalaži je datum naveden; če pa označimo kot: • ‘uporabno najmanj do’: mora označba vsebovati dan, mesec in leto ALI podatek, kje na embalaži je datum naveden.
4. Serija (lot) živila Za serijo (lot) se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji. Obvezna je takrat, kadar ni naveden rok uporabnosti izdelka z dnevom in mesecem ampak samo z mesecem in letom oz. samo z letom.
5. Ime in naslov ali firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti.
6. Država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi, kot na primer: Država porekla: Slovenija; Poreklo medu: Slovenija; Pridelano v Sloveniji. Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer:

• ‘mešanica medu iz držav članic EU’;
• ‘mešanica medu iz držav, ki niso članice EU’;
• ‘mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU’.

Na označbi so lahko navedeni tudi posebni pogoji shranjevanja (na primer ‘Hraniti v suhem, temnem in hladnem prostoru’) ali navodila za uporabo (na primer ‘Naravni med kristalizira, utekočinimo ga s segrevanjem do 40°C’). Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na opaznem mestu embalaže, tako da so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Ime živila, neto količina in rok uporabnosti morajo biti označeni v istem vidnem polju. Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle končnega potrošnika. Medu je prepovedano pripisovati zdravilne lastnosti v smislu preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni ljudi, ali opozarjati na take lastnosti.

Vir: (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano, Dunajska 58, Ljubljana Uredili: mag. Bety Breznik Polona Slokan Sašo Vöröš (Direktorat za varno hrano) v sodelovanju z Andrejo Kandolf (Čebelarska zveza Slovenije)

The post Embaliranje in označevanje medu appeared first on BTS.

Šola izvaja izobraževanja predvsem za odrasle študente. Njihova povprečna starost je okoli 42 let. V šolo se lahko vpiše kdorkoli, ne glede na prejšnjo izobrazbo. Vpisujejo se predvsem ljubiteljski čebelarji in tisti, ki želijo biti mentorji ostalim čebelarjem.

Obnovo ter  investicije v svoje dejavnosti so jim omogočila evropska sredstva. Šola je nekoč izobraževala tudi sadjarje. Zaradi nezadostnega vpisa je šolo prevzelo ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z čebelarsko zvezo Češke, s ciljem da bi ohranili izobraževalno dejavnost v čebelarstvu.

Šolo vodi direktor Josef Lojda, ki je srce in duša šole.

Šola ima svoj dijaški dom, kuhinjo, trgovino, dvorano za 150 ljudi, specializirane učilnice, prostore za pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov, arboretum, vzrejališče matic, učne čebelnjake na več lokacijah, specializirane učilnice, mizarsko delavnico. V radiju 12 kilometrov imajo 400 čebeljih družin.

Vsaka učilnica je poimenovana po enem od znanih in uspešnih čebelarjev. Imajo tudi sobo Filipa Terča, zdravnika češkega rodu, ki je živel in delal v Mariboru ter je začetnik sodobne apiterapije.

Pouk je razdeljen na teoretični del – okoli 60 % in praktični del 40 %.

V šoli je redno zaposlenih 21 oseb, večinoma so to delavci na posestvu in mizarski delavnici, kuharice, čistilke. Zaposlenih imajo tudi 16 eksternih učiteljev, ki delajo pri njih preko pogodbe.

V času obiska smo si ogledali vse prostore šole v katerih je potekal teoretični in praktični pouk študentov.

V bližini šole imajo tudi zanimive ročnodelske delavnice oz. podjetja. Ogledali smo si podjetje BPK, ki proizvaja pipe za kajenje. Vse pipe so ročno izdelane. Za izdelavo najraje uporabljajo češki hrast, ki je dovolj trden za oblikovanje. Ta les obdelujejo z starimi, doma namensko predelanimi stroji. Presenečenimi smo bili nad natančnostjo pridnih rok delavcev, ki so ustvarjale čudovite izdelke.

V podjetju Koulier izdelujejo božične okraske. Tudi tu vse delo poteka ročno. S pomočjo segrevanja in pihanja stekla nastajajo čudovite skulpture, ki ji nato še posrebrijo, pobarvajo in ročno poslikajo. Čudoviti unikatni okraski ne krasijo našega doma samo v božično novoletnem času, ampak vse leto. Izdelujejo tudi steklene čebelice, ptice, labode, velikonočna jajčka. V njihovi trgovini prav težko izbereš okrasek zase in svoje bližnje, toliko jih je. En okrasek smo si lahko tudi sami izdelali.

V pivovarni Kutilek smo si ogledali posnetek različnih prireditev, ki jih pivovar prireja skozi leto. Na vseh prireditvah se dobro je in dobro pije. Na ta način proda vse svoje pivo. Poleg pivovarne ima pivovar tudi večjo brunarico s prenočišči.

Zadnji dan obiska smo si ogledali tudi vzrejališče matic, učne čebelnjake namenjene praktičnemu pouku. V mizarski delavnici smo si ogledali izdelavo satnih okvirjev in pripomočkov za vzrejo matic. Praktični pouk je potekal tudi v prostorih za predelavo voska.

Na koncu smo se zbrali v dvorani Filipa Terča, kjer nam je gospod Vlado Pušnik prikazal uporabo propolera, gostiteljem pa podaril tudi sliko Maribora. Ob prijetnem pogovoru smo se dogovorili o poteku nadaljnjih aktivnosti projekta.

Z našimi izvrstnimi gostitelji smo navezali prave prijateljske stike.  In komaj čakamo, da se spet srečamo in izmenjamo znanje ter izkušnje.

The post Obisk partnerjev projekta na Češkem – V Stredni odborne uciliste vcelarske – Vcelarske vzdelavaci centrum, o. p. s. v kraju Nasavrky appeared first on BTS.

MEDICA

Medica spada med medene pijače z najdaljšo tradicijo priprave saj so jo naši predniki poznali že pred vinom.

Medica se pije kot aperitiv ohlajeno na 8-10 °C ali kot desertno pijačo.

Medica je prav tako lahko osnova za izdelavo peneče medice, medenega kisa in žganja.

Medico delimo na suho (do 25 g invertnega sladkorja/l),           

polsuho (25,1 do 60 g invertnega sladkorja /l), 

polsladko (60,1 do 100g invertnega sladkorja/l) in 

sladko (več kot 100,1 g invertnega sladkorja/l).

POSTOPEK PRIPRAVE MEDICE

Postopek se začne s pripravo medene raztopine in nadaljuje s fermentacijo (pretvorba sladkorja v alkohol). Po zaključeni fermentaciji dobimo medico. Sledi pretakanje sveže medice, žveplanje in zaščita medice pred škodljivimi mikroorganizmi.

Za izdelavo se najbolj uporablja cvetlični med, lahko pa seveda uporabljamo tudi druge vrste medu (kostanjev, lipov, itd.).

Za izvedbo fermentacije uporabljamo nerjavečo posodo v velikosti tolikih litrov kolikor medice želimo izdelati, opremljeno z vrelno veho in pipami za lažje pretakanje medice po končani fermentaciji. (slika1) 

Z nadzorovano fermentacijo (nadzorovanje temperature) je možno dobiti kakovostnejšo medico z manj napakami.

Pri izdelavi medic postopek vrenja ustavimo, ko je v medici od 11 do 13 vol % alkohola.

 MEDENO ŽGANJE

Izdelava medenega žganja je zahtevnejša, saj je žganje destilat iz medice. Kar pomeni da moramo najprej izdelati medico, ki mora čimbolj povreti in jo nato destiliramo. Na koncu pustimo destilat še zoreti in tako dobimo medeno žganje.

Medeno žganje vsebuje med 32 in 55 vol % alkohola.

Najprimernejša medova za izdelavo medenega žganja sta cvetlični in gozdni med, saj se pri njuni uporabi v žganju ohrani največ arome.

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA ŽGANJA

Kot že prej napisano prvi koraki pri izdelavi medenega žganja potekajo enako kot pri pripravi medice. Začne se torej s pripravo medene raztopine vode in medu, nato sledi fermentacija, destilacija in pa zorenje.

Ker je potrebno da medica zavre se k raztopini dodajo kvasovke, ki so čimbolj odporne in zanesljive. Kvasovke se k raztopini ne dodajajo direktno ampak jih je treba pred mešanjem s raztopino premešati v topli vodi. Po približno 15 minutah se kvasovke aktivirajo in tako so pripravljene da se primešajo k raztopini. Za vrenje se po navadi uporabljajo plastične posode ali nerjaveče posode.(slika4) Posod ne smemo napolniti do vrha, saj je pri vrenju mogoče da nastane pena. Posodo pa moramo seveda zapreti. Na vrh posode damo veho v katero dodamo vodo in nekaj kapljic žveplaste kisline. S tem preprečimo okužbo raztopine od zunaj. Če alkoholno vrenje poteka uspešno bomo v vehi lahko opazili mehurčke, ki nastajajo ob vrenju. Ustrezna temperatura, v kateri bo potekalo uspešno vrenje, se giblje med 15 in 17°C. Če se temperatura dvigne že nad 19°C lahko to pomeni močno izgubo arom žganja.

Po vrenju sledi destilacija. Za destilacijo uporabljamo žganjarske kotle(slika3).

Kotel napolnimo do 85% njegovega volumna. Nato na kotel vstavimo kapo in jo povežemo s hladilnikom. Hladilnik napolnimo z vodo, ki pri destiliranju ne sme preseči 17°C. Toploto najlažje uravnavamo z uporabo krožnega gorilnika z mrežo. Ker medeni destilat ob koncu destilacije po navadi vsebuje okoli 

60 vol % alkohola, kar je za uživanje pijače premočna koncentracija, pustimo destilat stati okoli 6 do 8 tednov. Za shranjevanje uporabljamo steklene balone. Temu postopku pravimo zorenje.

MEDENI LIKER

Za izdelavo medenega likerja potrebujemo sadni destilat/žganje, mehko vodo in kakovosten med, ki jih ob koncu izračuna potrebnih sestavin vse zmešamo. Liker ob koncu tudi bistrimo.

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA LIKERJA

Preden sestavine za medeni liker zmešamo opravimo preprosto analizo sestavin-preverimo: vsebnost alkohola v sadnem destilatu z EU alkoholometrom v vol % alkohola, vsebnost sladkorja v medu določimo z refraktometrom s skalo od 0 do 90 °Bx, s pokušnjo opravimo senzorično analizo sadnega destilata in medu, določimo, če je trda voda omehčana do 4 °dH s testom Sera kH.

Primer izračuna za mešanje sestavin:

Za mešanje danih sestavin je najprej treba mehko vodo segreti na 25°C. Po segrevanju dodamo med in mešamo. Za mešanje uporabljamo mešalne posode na kolesih (slika7), ter elipsasto mešalo (slika6). Ker je liker ob koncu mešanja moten ga po celem postopku še bistrimo.

Liker bistrimo v hladnem prostoru saj se takrat začne naravno bistriti. Na dnu steklenice nastane vidna in kompaktna usedlina. Te usedline se želimo rešiti zato bistri del likerja pretočimo v drugo steklenico.

MEDENO PIVO

Postopek priprave medenega piva je precej drugačen od priprav piv s postopkom saharacije (pretvorba škroba v sladkor, maltozo). Pri pripravi medenega piva namesto slada uporabljamo samo med, hmelj, vodo in pivske kvasovke.  

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA PIVA

Pivo lahko najhitreje izdelamo z uporabo hmeljnega sladnega sirupa lahko pa pripravimo v v kombinaciji z ječmenovim ali katerimkolim podobnim sladilom. Lahko se odločimo za pripravo bistrega ali nefiltriranega motnega piva ali pa izdelamo pivo z nizko alkoholno stopnjo. 

Medeno pivo je, na kratko, fermentirana grenka pijača iz medu, hmelja in pitne vode.

Uporabljamo lahko različne vrste medu (cvetlični, kostanjev, lipov, gozdni, itd.), pomembno mora bite le to, da je med kakovosten. Grenkobo pivu dajejo alka kisline, ki jih najdemo v hmelju. Za izdelavo medenega piva se najbolj pogosto uporabljajo hmeljni briketi (slika). Medeno pivo vsebuje največ vode (90%), kar pomeni, da mora tudi voda biti kakovostna zato uporabljamo mehko vodo. Medeno raztopino pripravimo tako, da najprej segrejemo mehko vodo, nato dodamo med, premešamo in vremo pet minut. Raztopini dodamo hmelj in kuhamo še 10 minut. S kuhanjem raztopine omogočimo da se iz hmelja izločijo grenke snovi in sestavine, ki pivu dajejo dodatno grenkobo. Seveda pri pripravi ne smemo pozabiti na pivske kvasovke, katere so ključna sestavina pri alkoholni fermentaciji.  Kvasovke dodamo, ko se raztopina ohladi in jih pred vsem namočimo v toplo vodo (do 30°C) za 15 minut. Po dodanih kvasovkah raztopino pustimo da fermentira. Alkoholna fermentacija poteka pri temperaturi 15 do 20°C. Potek fermentacije nadzorujemo s hidrometrom (slika).

PENEČA MEDICA

Peneča medica se označi kot alkoholna pijača, proizvedena iz raztopine medu in vode, ki jo izpostavimo procesu fermentacije s kvasovkami. Peneča medica se od medice, iz katere izhaja, razlikuje po tem, da ima povečano količino ogljikovega dioksida. Naslednja sprememba, ki jo opravimo pri peneči medici ob koncu je degožiranje.

Medico delimo na suho (vsebuje do 25 g invertnega sladkorja/l),

polsuho (vsebuje več kot 25,1 g in do 35 g invertnega sladkorja/l),

polsladko (vsebuje več kot 35,1 g in do 45 g invertnega sladkorja/l),

sladko (vsebuje več kot 45,1 g invertnega sladkorja/l),

POSTOPEK PRIPRAVE PENEČE MEDICE

Ker peneča medica izhaja iz medice pri pripravi ni bistvene razlike. Razlikuje se le v tem, da pri pripravi peneče medice opravimo še sekundarno alkoholno vrenje, ki poteka v steklenicah.

Ko penečo medico ustekleničimo sledi sekundarno vrenje. Steklenice morajo zato biti odporne proti tlaku. Pri ustekleničevanju se v osnovno medico zmeša nekaj sladkorja. Za sekundarno alkoholno vrenje lahko uporabljamo različne tipe kvasovk. Uporabimo lahko kvasovke v obliki tekočine ali v obliki aktivnih suhih snovi, ali pa uporabimo imobilizirane kvasovke. Pri imobiliziranih kvasovkah moramo biti še posebej pozorni pri tem, da dobro speremo filter, polnilec in dele ki bodo prišli v stik z medico.

Ko steklenico napolnimo do določene mere se v njo doda 1,5g kvasovk. Steklenice potem zapremo s kronskim pokrovčkom. Steklenice nato položimo v temen prostor. Vrenje po navadi traja od enega do dva mesca. Po vrenju sledi zorenje, ki po navadi traja najmanj devet mesecev lahko pa traja tudi več let.

Po zorenju sledi degožiranje.

Degožiranje je odstranjevanje sedimenta iz steklenic. Steklenice pri tem postopku obrnemo na glavo in jih postavimo v zamrzovanje na -24°C. Pri tem se v nekaj sekundah imobilizirane kroglice sesedejo v ustje steklenice (na pokrovček) (slika11). Steklenice nato odpremo s pomočjo degožirnega stroja (slika10).

Ko steklenice degožiramo k njen dodamo še odpremni liker, z njim določimo končni okus in sladkost. Po dodajanju likerja steklenice zamašimo s plutovinastim zamaškom in žično košarico.

VIRI:

1. https://www.czs.si/Upload/files/Medene_pijace_postopki_izdelave.pdf
2. https://www.kulinaricna-dozivetja.eu/clanki/pijace-iz-medu-in-penece-medice/
3. https://siol.net/trendi/kulinarika/brut-zero-naravni-sampanjec-305359
4. https://www.ovinu.si/1008/Kako-nastane-vino-zakaj-v-Sloveniji-ne-moremo-pridelati-sampanjca

MIJA BRLEK, LARISA SMODIŠ, 3.D

The post Medene alkoholne pijače appeared first on BTS.