Vpis je predviden v vse razpisane programe, omejitev vpisa pa se ne predvideva na nobenem programu.

O vpisnem postopku boste pisno obveščeni v obvestilu, ki ga boste na dom prejeli do 5. 6. 2026.

Prenosi prijav

Morebitni prenosi prijav na drugo šolo oziroma v drugi izobraževalni program bodo potekali do 6. 5. 2026.

Tisti kandidati, ki so prvotno prijavnico oddali fizično (ročno izpolnjeno), bodo svojo prijavnico dvignili na srednji šoli, na katero so se prvotno prijavili, in jo odnesli na drugo šolo oziroma v drug program. Lahko pa tudi izpolnijo obrazec za prenos prijavnice za vpis v srednjo šolo, ki ga najdejo na spletni strani ministrstva na naslovu: https://www.gov.si/teme/vpis-v-srednjo-solo/ (točka 5), ga skupaj s starši podpišejo, skenirajo ali fotografirajo ter ta obrazec pošljejo na elektronski naslov svetovalnega delavca srednje šole, kjer imajo prvotno prijavnico. Kontaktni podatki svetovalnih delavcev srednjih šol so objavljeni na isti spletni strani kot omenjeno zgoraj.

Če bo kandidat elektronsko prenašal prijavnico (to bo možno samo za primere, ko je kandidat elektronsko oddal tudi prvotno prijavnico za vpis v srednje šole), bo po oddaji prenosa prijave natisnil preneseno prijavnico, jo skupaj s starši podpisal in po klasični pošti poslal na drugo šolo, kamor prenaša prijavnico.

Dnevne spremembe v številu prijav na posamezne programe vseh šol se nahajajo na spletnih straneh Ministrstva za vzgojo in izobraževanje:

https://paka3.mss.edus.si/vp/ui/#/srednja-sola/stanje-prijav (v rubriki Zavod izberete želeno šolo in preverite morebitne spremembe v številu prijav – Število prijav na današnji dan).

Za svetovanje v zvezi s prijavno-vpisnim postopkom se lahko obrnete na svetovalno službo po telefonu, vsaki dan med 9.00-13.00 uro: 02/235 37 03 (Polona Vesenjak) ali preko e-pošte: polona.vesenjak@bts.si

The post VPIS 2026/2027 appeared first on BTS.

Govorilne ure bodo potekale med 16.30 in 17.30.

Ravnatelj: Anton Krajnc, univ. dipl. ing.

The post Popoldanske govorilne ure appeared first on BTS.

Najprej smo se odpravili v Fram, na kmetijo Ledinek. Na kmetiji Ledinek se ukvarjajo z živinorejo.  Imajo približno 70 hektarjev obdelovalne površine. Na kmetiji redijo okoli 150 glav živine. Živino imajo v dveh hlevih. Najprej smo si ogledali hlev za krave molznice. V njem imajo novi robot za molžo. Robot jim bo v pomoč, saj na kmetiji delajo le štiri osebe, gospodar Branko, njegova žena, mama in sin Luka. Ogledali smo si tudi izpust krav na pašo. Kmetija Ledinek so ena redkih ravninskih kmetij, ki pasejo živino na travniku. Paša poteka tako, da vsak dan prestavljajo ogrado, da živali ne pohodijo trave.

Sledil je ogled hleva v katerem imajo krave, ki se pripravljajo na telitev, mlado živino in bike.

Za konec smo si ogledali mehanizacijo, ki jo imajo na kmetiji.

Ko smo zaključili z ogledom kmetije, smo se odpravili proti podjetju Cornus, kjer gojijo sadike zelenjave.

Imajo 4 hektarje površine pokrite z rastlinjaki. Na njih na leto pridelajo približno 15 milijonov sadik, ter so eno izmed največjih podjetij za gojenje sadik v Evropi.

Ogledali smo si rastlinjake v katerih gojijo sadike, kalilne komore in robote za sajenje ter zalivanje sadik.

Domen Gostečnik, 1.aKPT

The post Ekskurzija kmetijsko-podjetniških tehnikov appeared first on BTS.

Ključne lastnosti in tehnološka inovacija

Osrednji namen projekta je zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo in spodbujanje krožnega gospodarstva. Inovacija temelji na lončku, izdelanem s tehnologijo 3D-tiska (FDM) iz bioplastike PLA, ki je obogatena z 20–40 % biopolnil iz lokalnih sadnih odpadkov, kot so jabolčne lupine, grozdne tropine in bananina vlakna.

Izdelek vključuje naslednje tehnične izboljšave:

• Twist-lock sistem zapiranja: Integriran sistem, ki popolnoma nadomešča klasične plastične pokrovčke.
• Anti-slip 3D tekstura: Posebna površina, ki izboljšuje oprijem in uporabniško izkušnjo.
• Personalizacija: Tehnologija tiska omogoča enostavno dodajanje reliefov, logotipov ali QR-kod.

Metodologija razvoja

Razvoj je sledil sistematičnemu inovacijskemu procesu, od 3D-modeliranja v programu FreeCAD do izdelave fizičnih prototipov. Posebna pozornost je bila namenjena pripravi biopolnil, kjer so bile jabolčne lupine sušene pri nizkih temperaturah (50–60 °C), mlete v drobne delce (0,2–1,0 mm) ter homogeno vmešane v PLA matriko. Končni izdelki so bili testirani glede tesnosti, odpornosti na udarce in temperaturne spremembe.

Strokovno mnenje in poslovni potencial

Strokovna ocenjevalna komisija, pod vodstvom dr. Petre Medved Djurašinović, je posebej pohvalila tehnično izvedbo in ekonomski vidik projekta. SWOT analiza je izpostavila visoko stopnjo inovativnosti in močno trajnostno zgodbo kot ključni prednosti, medtem ko se tržna strategija osredotoča na B2B segment, kot so smoothie bari, kavarne in šole. Projekt vključuje realne projekcije rasti prihodkov in je v celoti skladen z zakonodajo o materialih za stik z živili.

Zaključek

Eco Twist Smoothie Cup dokazuje, da lahko dijaki s povezovanjem teoretičnega znanja in praktičnega prototipiranja razvijejo rešitve, ki odgovarjajo na sodobne okoljske izzive. Projekt ne prinaša le okoljskih koristi, temveč z inovativnim oblikovanjem izboljšuje tudi uporabniško izkušnjo na trgu embalaže.

Napisali: Tilen, Anej in Lenart pod mentorstvom Damjana Vrbnjak, mag.

https://photos.app.goo.gl/TGFYvZEW1aC8unudA

https://www.bts.si/wp-content/uploads/2026/04/ScreenRecording_04-12-2026-19-24-38_1.mov

The post ECO TWIST SMOOTHIE CUP appeared first on BTS.

Stredno odborno školo  Pod Banošem vodi moto »Kar učimo, to delamo«. Praksa je prav tako pomembna kot teoretični pouk in to se čuti na vsakem koraku šole. Na šoli je veliko praktičnih strokovnih učilnic, akvariji, vivariji, terariji, voliere in vse polno živih živali, različnih vrst, oblik in barv, kač, plazilcev, pajkov, rib, ptic. Imajo tudi psarno dalmatinskih psov, čebelnjak in mizarsko delavnico za izdelavo panjev. Imajo tudi dobro opremljene delavnice za bodoče peke, slaščičarje, kuharje ali mesarje. O kakovosti njihovih pekovskih, slaščičarskih in mesnih izdelkov se lahko prepričate neposredno v šolskih prodajalnah. Zaradi velikega zanimanja učencev za konjerejo in jahanje je šola nabavila nekaj konj. Tisti, ki jih zanima lov z ujedami, se lahko nauči dela z njimi.

Prakso pa dijaki opravljajo tudi v različnih podjetjih in ustanovah v okolici. Šolsko življenje je polno zanimivih dejavnosti za širšo javnost. Niso le izobraževalni prostor, ampak tudi cona počitka, sprostitve in zabave. Med sezono organizirajo priljubljene kmečke tržnice, znane kot odprtje in zaprtje Banoša. Za ljudi so postale sinonim za otvoritev in zaključek kmečke sezone ter pridelavo kakovostne hrane primarnih pridelovalcev. Po nas Slovencih so povzeli tudi Tradicionalni zajtrk, otroci v vseh vrtcih v Banski Bystrici dobijo za zajtrk svež kruh, maslo, med, mleko, ki prihajajo iz njihove šole in od primarnih proizvajalcev v regiji.

Pri vsem delu sodelujejo dijaki, ki se tako učijo za življenje in kar jim pomaga izbrati njihovo poklicno pot. Dijaki tudi kuhajo in strežejo v šolski kuhinji. Poleg šole je dijaški dom. Dijaki, ki v njem bivajo imajo lahko pri sebi tudi hišne ljubljenčke, nekateri tudi v terapevtske namene. Šola ponuja zanimive izobraževalni programe kot so podjetnik za razvoj podeželja, upravljalec regionalnega turizma, vzrejevalec hišnih ljubljenčkov, pek, mesar, slaščičar, vrtnar, kuhar, za odrasle tudi čebelar in pivovar.

Prvi dan izmenjave smo spoznavali šolo na interaktiven način. Po nastanitvi v dijaškem domu nas je čakal okusen zajtrk, ki so ga za nas pripravili njihovi dijaki. Nato nam je učiteljica predstavila delo s terapevtskimi psmi. V dejavnosti so lahko dijaki aktivmo sodelovali in opazovali pridni dalmatinki pri delu. Za tem nas je učiteljica Janka, odpeljala na degustacijo njihovih mesnih in pekovskih izdelkov, po degustaciji pa na kratko predstavitev šole in njenih dejavnosti.

Naslednja interaktivna dejavnost je bila spoznavanje učenja in dela ptic ujed, ki jih uporabljajo pri lovu. Dijakinje so pokazale njihov let in poudarile kako pomembno je vsakodnevno delo s pticami. Bolj ubogljive so, če jih stimulirajo z surovim mesom. S pticami so se dijaki lahko tudi fotografirali.

Od ptic nas je pot vodila k hlevčku, kjer imajo dva konja haflingerja in oslico Barbaro. S konji vedno dodelujejo na različnih dogodkih v kraju, peljejo jih v vrtce, šole, kjer izvajajo različne delavnice. Konje so dijaki osedlali, tako da smo se lahko poizkusili v ježi.

Po okusnem kosilu smo si ogledali še njihov vivarij oz. vivarije. Tam smo spoznali njihove kuščarje, kače, škropione, papige in ostale ptiice, podgane in celo mesojede rastline. Za vse živali dnevno skrbijo dijaki.

Zadnja postaja pa je bila njihova slaščičarska delavnica, kjer smo zamesili in spekli piškote z liofiliziranimi malinami, jagodami ter koščki čokolade. Nekaj smo jih poizkusili, druge pa pripravili za prodajo na sobotni tržnici.

Po dejavnostih smo se malo spočili, nato pa se odpravili v mesto, kjer nas je najbolj prevzel nakupovalni center, kjer smo se najedli in še kaj malega zapravili.

Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpravili v 2,5 ure oddaljen kraj Smolenice v bližini Trnave. Ko smo stopili iz avtobusa nas je pot vodila do Čebeljega sveta Nektarie. Podjetje je nastalo leta 2007 in ima tri lastnike ter je medovinarstvo in čebelarstvo v enem. Na mestu za ogleda ni čebel, le te so v 3 km oddaljenih čebelnjakih. Za proizvodnjo medenega vina odkupujejo tudi med ostalih slovaških čebelarjev.

Eden od lastnikov nas je vodil skozi proizvodne prostore in nam razložil nastanek medenega vina. V posebnih posodah zmešajo med in vodo ter mešanici dodajo kvasovke. Naslednjih par tednov v sodih poteka fermentacija, nato se produkt stara v lesenih barik sodih. Proizvod ima okoli 80g sladkorjev na liter, zato je namenjen tistim, ki imajo radi sladka vina. Da so obogatili izbiro, so začelimedenemu vinu dodajati tudi koncentriran sok črnega ribeza, maline. Nekatere proizvode zorijo v inox sodih, le ti so drugega okusa.

Proizvajajo tudi medeno pivo. Za razliko od drugih pivovarjev med dodajo že v ječmenov slad in ne na koncu proizvodne piva.

Po ogledu in nakupu njihovih svetovno znanih in zlato ocenjenih izdelkov smo se odpravili v Dolno Krupo v naslednje podjetje, v Medolandijo.

Dvorec Dolná Krupá je bil eno od rezidenc družine Chotek, ene najvidnejših čeških plemiških družin. Tukaj je stal rozarij Dolná Krupá, ki ga je ustanovila grofica Marie Henrietta Chotek von Wognin.

Medolandija je svojo zgodbo navezala prav na to plemiško družino.

Na mestu Medolandije je bila včasih destilarna, po vojni je bil večji del porušen. V 200 let starem delu, ki je ostal je zdaj restavracija. Od destilarne je ostal tudi dimnik, ki se sedaj vzpenja v sredini rozariuma. Rozarium so postavili v čast grofice Marie Henriette. Le ta je v svojem tako imenovanem muzeju vrtnic imela kar 2000 vrst. Med vojno je bil njen vrt uničen.

Nisi pa vrtnice edina zgodba, ki je navdihnila Medolandijo. Tu je še grajski učitelj klavirja Ludwik van Beethoven, ki se je zaljubil v eno od učenk in njej v čast zapisal Lunino sonato.

Vsi ti navdihi pa so vodili lastnike v proizvodnjo najboljše medovine na svetu. Proizvajajo tudi medovino z okusom vrtnic, pa Beethovnovo medovino. Sodelujejo z okoli 150 čebelarji od katerih odkupujejo med za svoje proizvode.

Tretji dan izmenjave smo začeli z čebelarskimi delavnicami. Izdelovali smo satnice iz voska, Iz posušenih zelišč smo naredili čajno mešanico. Ingver, česen in limono smo zmleli v blenderju. Mešanici smo dodali med in vse to napolnili v kozarce ter etiketirali.

V eni delavnici smo poizkušali njihov med, v drugi smo iskali matico na slikovnem satju.

Izdelovali smo tudi povoskane krpice s katerimi lahko zavijamo določene izdelke (mila) ali zapiramo kozarce.

Zadnja delavnica je bila namenjaena pridobivanju apilarnila (trotovskih ličink in njihove hrane) za liofilizacijo. Ko smo iz satja odstranili dovolj ličink in hrane smo vse to zmleli v tarilnici od nalili na peki papir, ki je bil nameščen na pladenj liofilizatorja. Na preostale štiri pladnje smo stresli cvetni prah in prvič vklopili liofilizator.

Po delavnicah smo se odpravili k njihovim panjem, kjer nam je mojster čebelar Radko pokazal delo z njihovimi čebeljimi družinami. Imajo res mirno kranjsko sivko, na kar smo lahko ponosni tudi mi Slovenci.

Zadnja postaje dne pa je bil Fuggerov dvorec. Dvorec ima restavracijo, prenočišča in wellness. V dvoru se odvija tudi del prakse dijakov. Malo smo se osvežili v bazenu, se predali vodni masaži v jacuzzija in se na koncu še malo ogreli v savnah.

V soboto pa je napoči dan D – Dan pod Banošem. Zjutraj smo po zajtrku odšli urejat stojnico, se dogovorili o cenah in načinu prodaje izdelkov. Odprtje tržnice se je začelo z procesijo njihovih izobraževalnih programov. Nato je šola zaživela. V prostor pod Banošem je drlo polno obiskovalcev. Na tržnicah si lahko nakupoval hrano, zelišča, vrtnine, različne ročnodelske izdelke, pijačo. Za otroke je vseskozi potekal animacijski program z poslikavo obraza, božanjem živali, jahanjem, vožnjo na vrtiljaku, spoznavanjem plazilcev, ptic, igranjem na napihljivem gradu. Za animacijo najmlajših so poskrbeli dijaki, starši pa so lahko mirno nakupovali. Tudi naši dijaki so se izkazali pri prodaji. Prodajali smo vse kar smo pripravili tekom projekta, liofilizirano sadje, zelenjavo, sir, liofilizirane gotove jedi, iofilizirano pasjo hrano, kremne med z liofiliziranim sadjem. Za konec dneva smo še preverili kako je liofilizator opravil svoje delo. In v steklene kozarce shranili cvetni prah in apilarnil.  Dan je tako hitro minil in vse napolnil z novimi izkušnjami in vtisi.

Zadnji dan izmenjave smo prejeli certifikate, se poslovili od naših gostoljubnih gostiteljev in od dijakov iz češke šole in se odpravili še na ogled njihovega glavnega mesta Bratislave.

Bratislava je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok. Bratislava leži na jugozahodnem Slovaškem ob vznožju Malih Karpatov, ki zavzema oba bregova reke Donave in levi breg reke Morave. Meji na Avstrijo in Madžarsko je edina državna prestolnica, ki meji na dve suvereni državi. V Bratislavi je med drugim sedež največje in najstarejše slovaške Univerze Komenskega, Slovaške tehniške univerze ter Slovaške akademije znanosti.

V Bratislavi smo po ogledu, grada in mesta poiskali še restavracijo z tradicionalno slovaško hrano, uživali še v zadnjih okusih potovanja in se odpravili proti domu.

Kristina Dolinar Paulič

The post Erasmus+ projekt Okusi zamrznjeni v času, revolucija v prehrani, ki spreminja pravila igre appeared first on BTS.

Šola je poklicna ustanova s poudarkom na kmetijskem in veterinarskem izobraževanju. Ponuja tudi tečaje za odrasle, kmete in konjarje ter tečaje umetnega osemenjevanja in prenosa zarodkov pri govedu. Redno izobražujejo okoli 300 učencev kater uči 32 učiteljev. Šola se nahaja v mestecu Lanškroun na vzhodni Češki.

Šolska kmetija ima 200 ha kmetijskih zemljišč in pašnikov, dva hleva za konje in velik hlev za krave in ograde za domače živali, kot so ovce, koze in perutnina, vključno s prepelicami in osli (kmetija) in par panjev, kamor se dijaki lahko odpravijo v okviru čebelarskega krožka. Šola ima lastno mlekarno, kjer učenci opravljajo prakso pouk in sami izdelujejo sir, mleko, skuto in jogurt. Šola je sodelovala na številnih mednarodnih projektih od leta 2000.

Prvi dan izmenjave so nam njihovi  dijaki predstavili prostore šole in njihovo posest, kjer se nahajajo njihovi hlevi, pašniki, maneže in pa seveda tudi konji.

Bolj podrobno predstavitev njihovih konj in treningov smo dobili 4. dan , ko so nas tamkajšnji dijaki zopet popeljali skozi njihove hleve, ter nam predstavili novi in stari del zgradb. Ogledali smo si tudi prostor kjer konjem pripravljajo obroke, njihovo sedlarno za shranjevanje opreme in si ogledali njihove izpuste. Izvedeli smo malo več o pogojih in pravilih, ki se jih morajo držati dijaki, ki imajo na šolski posesti svoje konje in kakšen je proces včlanitve v njihov tekmovalni klub.

Vsako leto pa šola gosti tudi tekmo v preskakovanju ovir, ki se odvija na dan ustanovitve njihove šole. Dijaki tudi sami tekmujejo na tekmah, ter dosegajo odlične rezultate.

Ponudili so nam tudi možnost jahanja. Konji so nas že zasedlani pričakali v eni izmed pokritih jahalnic. Vsak učenec je dobil svojega konja, češki dijaki pa so nas na vrvi najprej v koranu nato nekaj krogov v kasu, vodili po maneži.

Takoj za konji smo si ogledali tudi  njihovo šolsko govedo.

V šoli imajo  imajo kar precej glav goveda od telic do bikov in tudi teličkov. Telički so bili nastanjeni zunaj poleg hleva v tako imenovanih iglujih po eden ali dva skupaj. Bilo jih je kar 15 različnih pasem in različnih starosti. Z njimi smo se igrali tako da so nam cuzali prste, nas lizali, se čohali ipd. Govedo je v hlevu razdeljeno na dve strani po sredini pa je velik hodnik na katerem se ob strani nastavlja hrana. Na desni strani je prostor na katerem z malim traktorjem vozijo bale in jih delijo ko nastavljajo hrano. Na desni strani pa je molzišče, preoblačilnice in drugi prostori. Krave molzejo dvakrat na dan zjutraj ob 7.00 in popoldan ob 16.00. Za vse živali skrbijo učenci šole vsak dan tudi med počitnicami, zato končajo en teden prej, ker morajo priti med počitnicami za en teden tja in vsak dan skrbeti za živali, to vključuje hranjenje, čiščenje živali in boksov ter drugih obveznosti povezanih z živalmi. Tudi molzejo učenci skupaj z profesorico vsak dan.

V torek smo se odpravili v bližnje univerzitetno mesto Olomouc, kjer so si ogledali njihov živalski vrt. Po ogledu le tega nas je pot vodila k Poljski meji, kjer smo si ogledali tovarno Marlenka. V njej izdelujejo okusne medene tortice. Pri izdelavi le teh med drugim uporabljajo tudi liofilizirana živila. Tovarna Marlenka (Marlenka International) je češko podjetje, ki ga je leta 2003 ustanovil Armenec Gevorg Avetisjan v mestu Frýdek-Místek. Proizvajajo znane medene torte in pecivo po starem armenskem družinskem receptu, ki jih izvažajo v številne države. Podjetje se je iz majhne obrti hitro razvilo v uspešnega mednarodnega proizvajalca. Aprila leta 2009, je bila končana popolnima nova, moderna proizvodna hala z površino kar 4,000 kvadratnih metrov.

V halo smo vgradili popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, katero je zasnovana in na Nizozemskem. Kot takšna je proizvodna linija edinstvena na svetu in proizvodna kapaciteta je 1000 tort na uro.

V sredo, 28. 1.2026 smo obiskale gorsko turistično središče Dolna Morava na Češkem. Izlet je bil namenjen spoznavanju naravnih znamenitosti ter doživetju drugačnega okolja, hkrati pa je ponujal tudi veliko nepozabnih trenutkov in prijetnega druženja.

Osrednji del našega obiska je bil ogled znamenitega Sky Bridge 721, enega najdaljših visečih mostov za pešce na svetu. Že sam prihod do mostu je bil poseben, saj nas je obdajala čudovita, zasnežena, gorska pokrajina. Hoja po mostu visoko nad dolino je bila za mnoge prava preizkušnja poguma, a hkrati izjemno doživetje. Razgledi na okoliške gore, gozdove in globoko pod nami ležečo dolino so bili osupljivi in so nas povsem prevzeli kljub megli.

Po ogledu mostu smo se odpravile na kosilo v bližnjo gorsko kočo, kjer smo si po aktivnem dopoldnevu privoščile topel obrok in krajši počitek. Prijetno vzdušje, domača hrana in pogovor o vtisih z mostu so še dodatno polepšali naš obisk. Za piko na i pa je sledila še vožnja z letnimi sankami, ki je poskrbela za veliko smeha, navdušenja in adrenalina med spuščanjem v dolino.

Obisk Dolne Morave je bil za vse nas zelo posebna izkušnja. Združil je naravne lepote, zanimivo arhitekturo, zabavne aktivnosti in mednarodno sodelovanje v okviru Erasmusa. Takšni izleti ne bogatijo le našega znanja, temveč ustvarjajo tudi spomine, ki jih bomo še dolgo nosile s seboj.

V četrtek  smo se učile izdelovati sir v njihovi mlekarni. Izdelale smo tudi pleteno košarico iz sira, ki smo jo napolnile z koščki sira. Vsi narejeni izdelki so bili namenjeni prodaji v šolski prodajalni, nekaj izdelkov so dobili tudi kot darilo pred odhodom.       V drugem prostoru smo se učili molsti krave, spoznavali smo anatomijo prašiča in krave.

Vsak dan izmenjave smo si vzeli čas tudi za našo glavno stvar projekta liofilizacijo. Češka šola se je že preizkusila v liofilizaciji mleka in mlečnih izdelkov. Tudi mi smo pripravili mleko in njihov domači sir na liofilizacijo. Presenečeni smo bili nad teksturo in okusom izdelkov. Liofilizirali smo tudi jajca, ki smo jih predhodno stepli. Iz mleka v prahu, jajc v prahu, moke in sladkorja smo napravili mešanico za palačinke. Pogovarjali smo se tudi o tem kako liofilizirati kolostrum. Kolostrum v prahu bi lahko služil kot prehrana telet, ki so ostali brez matere ali na kateri drugi način ne morejo prejemati kolostruma. Zelo zanimiv izdelek je tudi liofiliziran sir. Je sicer malo bolj slan, ampak je primeren kot  snak prigrizek ob kruhu in pijači. Kar pa je najbolj pomembno je to, da mu z liofilizacijo podaljšamo obstojnost in razširimo meje uporabe.

Zadnji dan izmenjave je potekal v bolj sproščenem vzdušju, poizkušali smo izdelke, predstavili še naše plakate, predstavitve in si na koncu podelili certifikate o udeležbi, po končani dejavnosti na šoli smo se z vlakom odpravili do češkega glavnega mesta Prage, kjer smo si ogledali njene znamenitosti, se v miru najedli in se v poznih večernih urah odpravili na nočno vožnjo proti Mariboru.

Kristina Dolinar Paulič

The post Erasmus+ projekt Okusi zamrznjeni v času, revolucija v prehrani, ki spreminja pravila igre appeared first on BTS.

Ustavili smo se na Vrtnariji Adamič v Strehovcih, kjer smo si lahko ogledali različne trajnice, praproti in zasaditve za prodajo. Zelo smo bili navdušeni nad oglednim vrtom, ki so ga zasadili nad vrtnarijo.

Pot smo nadaljevali do podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku, kjer se ukvarjajo z gojenjem orhidej. Našo pozornost pa so pritegnile zanimive rastline v tropskem vrtu. Z občudovanjem smo gledali rastline, ki jih ponavadi vidimo v kakšni oddaji o tropskem gozdu.

Naša zadnja postaja pa je bilo Vrtni center Kurbus, kjer so nam predstavili družinsko vrtnarijo. Ogledali smo si lahko prodajni in proizvodni del, kjer smo videli različno balkonsko cvetje, trajnice, grmovnice in drevnino, cvetličarno …

Ekskurzija nam je ponudila različne vidike vrtnarstva. Vsem pa so bile skupne prekrasne rastline in zasaditve, ki smo jih lahko občudovali med ogledi in samostojnimi sprehodi.

Simon Gračner

The post Ekskurzija cvetličarjev v Prekmurje appeared first on BTS.

Dogodek je potekal v četrtek, 2. aprila 2026, v prostorih Kulturnega inkubatorja. 

Dijaki so pod mentorstvom dveh trenerjev spoznavali kaj je to trajnostnost in zakaj je pomembna. V nadaljevanju delavnice pa so se razdelili v tri skupine in raziskovali katera okoljska problematika v Mariboru jih najbolj moti. Vsaka skupina je pred strokovnjaki za okolje in kulturo iz Mestne občine Maribor predstavila po njihovem mnenju najbolj perečo okoljsko temo.

Prva skupina je izpostavila problem premalega števila košev na območju Škofijske gimnazije in Biotehniške šole Maribor.

Druga skupina je izpostavila problem pomanjkanja zelenih površin v centru Maribora oz. krčenja le teh.

Tretja skupina je izpostavila problem s katerim se srečujejo kolesarji v mestu. Kako najlažje priti iz enega na drugi konec mesta, saj so nekateri predeli slabo označeni, zato se morajo kolesarji znajti kakor vedo in znajo.

O vseh treh pobudah se bo razmislilo. Morajo pa mladi vseskozi pritiskati na odločevalce glede teh problemov in tudi sami podajati konkretne rešitve.

Hvala vsem sodelujočim dijakom za ideje in rešitve, ki so jih ponudili.

Simon Gračner

The post Dijaki so sodelovali na delavnici Trajnost in okoljska odgovornost mladih appeared first on BTS.

TESTI V APRILU IN MAJU

The post Pisni testi v aprilu in maju appeared first on BTS.

Prva dva dneva smo preživeli v Barceloni, kjer smo si ogledali znamenito cerkev Sagrada Familia. Obiskali smo tudi Čarobno fontano – Font Màgica pred Narodno palačo, ki vsak večer ob polni uri za približno eno uro zaživi ob glasbi in svetlobnih učinkih. Sprehodili smo se tudi po parku Güell, ki ga je zanoval slavni arhitekt Antonio Gaudí. Park je znan po eni najdaljših klopi na svetu. Raziskovali smo tudi mestne ulice, ki so bile zelo zanimive, saj so čisto drugačne od naših.

Po ogledu Barcelone se je začel glavni del projekta. Obiskali smo socialni podjetji Integra Pirineus in L’Olivera. Vsak dan smo spoznavali nekaj novega – od sirarstva in gozdov do vinogradov in oljčnih nasadov in še veliko več. Predstavili so nam tudi postopek pridelave oljčnega olja. Priredili smo tudi degustacijski večer različnih salam, sirov, tradicionalnih jedi, vina, oljčnega olja in čokolade, ki smo jih prinesli vsi udeleženci izmenjave in se tako še bolje spoznali.

« ‹ of 2 › »

Sodelovali pa smo tudi pri praktičnem delu. Prvi dan smo z ruskimi vilami za sajenje pripravljali gredo in jo obogatili tudi s kompostom. Ogledali smo si rastlinjake ter spoznali delovanje eko-resorta, ki velik del hrane pridela sam. Drugi dan smo skrbeli za oljke – pokosili smo travo okoli njih, jih pognojili ter zastrli z zmletimi mandljevimi luščinami. Poskusili smo tudi rešiti kamniti zid, ki so ga začele uničevati korenine bršljana, kar je bilo precej zahtevno delo.

Za konec lahko rečem, da je bila hrana odlična. V Španiji zagotovo ne ostaneš lačen, saj obroki vključujejo več hodov – od bogate predjedi do glavne jedi in sladice.

To je bila nepozabna izkušnja, polna novih znanj in doživetij.

Zapisala: Mojca Kraus, 2.aNT

Fotografije: Simon Gračner, Anej Šerbinek, Jasna Zobec Klasinc

Vtisi iz izmenjave

Niko:

Na izmenjavi v Španiji mi je bilo zelo všeč. Najlepše je bilo v Barceloni, kjer smo si ogledali cerkev Sagrada Familia in akvarij, zvečer pa še čudovito fontano.

V Pirenejih se mi je zdel zelo zanimiv ogled socialnega podjetja, ki proizvaja sekance ter podjetja CADI, ki izdeluje mlečne izdelke. Zanimivo je bilo tudi delo na vrtu. Z ruskimi vilami smo obračali zemljo in pripravljali grede za sajenje. Zelo lepa pokrajina je bila tudi v mestu Vallbona, ki se nahaja v bližini Barcelone.

Najboljše pa je bilo spoznavanje ljudi iz drugih držav. Odlično smo se ujeli s Francozi, s katerimi smo se veliko družili in pogovarjali.

Celotna izkušnja mi je bila zelo všeč, poleg tega pa je bila tudi zelo poučna.

Zala:

V Španiji mi je bilo zanimivo, ker sem spoznala nove ljudi. Najbolj všeč mi je bila fontana v Barceloni.

V Pirenejih sem spoznala francoske dijake – Lou Ane, Kata, Louis, Vincenta. Dobro smo se razumeli in se veliko smejali.

Všeč mi je bila degustacija vina, mesa, čokolade in likerja, ki smo jih pripravile šole.

The post Erasmus+ projekt AgrosylviMob v Kataloniji appeared first on BTS.