The post Projekt AgrosylviMob v medijih appeared first on BTS.

Otok Mayotte. (Vir: https://www.welt-atlas.de/map_of_mayotte_2-539)

Na izmenjavi v Mariboru bodo spoznali Biotehniško šolo Maribor, pomagali našim dijakom pri zasaditvi in otvoritvi modela agrogozdarske njive, spoznali sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo in živinorejsko kmetijo, ki se ukvarja s predelavo mleka, spoznavali lepote Slovenije in predstavili otok našim dijakom …

Ob prihodu jih je pozdravil ravnatelj Anton Krajnc, nato pa smo jim predstavili šolo, njene programe in šolsko posestvo.

V popoldanskem času smo se odpravili po mestu Maribor.

Drugi dan izmenjave je bil namenjen zasaditvi modela agrogozdarske njive, ki smo jo začeli ustvarjati v okviru projekta AgrosylviMob.

Površino je pred našim prihodom odlično pripravil naš traktorist Marko, tako da smo se lažje lotili dela.

Najprej smo se seznanili z navodili, nato pa smo se razdelili v več delovnih skupin. Njivsko površino smo očistili kamenja, postavili oporo sadikam črne robide, posejali sladko koruzo in nizek fižol, posadili sadike različnih vrst zelenjave, zalili grede, na koncu pa na poti nasuli zastirko iz trave, ki bo preprečila rast plevela, v roku dveh let pa bo postala kompost, ki ga bomo lahko uporabili za gnojenje gred.

Model agrogozdarske njive je opremljen tudi s tablo, ki mimoidoče pouči o tem kaj je to agrogozdarstvo in zakaj smo se lotili tega projekta.

Napočil je dan namenjen spoznavanju lepot naše dežele. Obiskali smo Logarsko dolino, kjer jih je navdušil sneg na bližnjih vrhovih, še posebej pa slap Rinka. Iz Logarske doline smo se odpravili v Mozirski gaj, kjer smo lahko občudovali cvetlične zasaditve in stavbe, ki same po sebi sporočajo zgodovino Mozirja in Zgornje Savinjske doline.

Sobota je bila namenjena obisku Ljubljane. Za goste je bilo doživetje že potovanje v Ljubljano, saj se je večina prvič peljala z vlakom. Ogledali smo si zanimivosti centra Ljubljane, okolico reke Ljubljanice, se popeljali s turističnim vlakcem po mestu, ogled pa zaključili v Muzeju iluzij, ki je odlično zaokrožil dan.

V ponedeljek je napočil dan D, ko smo pokazali naše delo širši javnosti. Pred otvoritvijo je bilo zaradi suše potrebno še temeljito zaliti rastline. Za manjše izhlapevanje vlage in manjšo rast plevela smo med rastline nasuli zastirko iz slame.

Na otvoritvi nam je zaigral dijak Rok Vavkan, gostje iz Mayotta pa so nam predstavili njihov tradicionalni ples, ki ga uporabljajo ob vsaki priložnosti, saj je njihov moto, da se je potrebno življenja vedno veseliti.

Navzoče sta nagovorila ravnatelj Biotehniške šole Maribor g. Anton Krajnc in vodja sektorja za srednje šole na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje g. Aleksandar Sladojevič. S posaditvijo drevesa sta tudi uradno odprla učni model agrogozdarske površine.

Torek je bil namenjen spoznavanju dela na družinskih kmetijah. Obiskali smo dve kmetije na katerih zelo uspešno delajo trije naši bivši dijaki.

Najprej smo se ustavili na Sadjarski kmetiji Vogrin, kjer družinsko tradicijo nadaljujeta Peter in Vid. Ukvarjajo se s pridelavo sezonskega sadja in zelenjave. Nosilna artikla kmetije so jagode in nizek fižol. V 51 tunelih gojijo 50.000 sadik jagod, ki jih prodajajo na tržnici, na stojnicah od Dupleka do Maribora in na domači kmetiji. Nizek fižol sejejo od aprila do avgusta, tako da je na voljo skozi celotno sezono.

Navdušil nas je nasad jagod, še bolj pa njihova degustacija. Primerjali smo lahko izgled in okus različnih sort. Na koncu sta nas pogostila z njihovimi domačimi dobrotami.

Naša naslednji postanek pa je bil v Staršah, kjer se nahaja Kmetija Selinšek. Na kmetiji Davorin Selinšek skupaj z bratom ustvarja zgodbo z naslovom Kjer z ljubeznijo do mleka delamo čudeže. Na kmetiji ponujajo navadni in sadni jogurt, skuto, skutine namaze, sveži sir, sir za žar in poltrdi zorjeni sir Šentjanž.

Ogledali smo si prostore za predelavo mleka, degustirali njihove izdelke in za konec še hlev z molzno linijo. Vse prisotne so navdušile živali in njihove dobrote, ki jih lahko kupite tudi v njihovi trgovinici.

Za konec smo se ustavili še pri naši profesorici Jasni Zobec Klasinc, kjer so jih navdušili akacijevi “krapi”, ki so jih prvič poskusili. Presenečeni so bili, ko so v sveži številki dnevnika Večer zagledali članek z njihovo fotografijo na odprtju učnega modela agrogozdarske površine.

Najbolj všeč pa so jim bile koze in konji na kmetiji.

Žal lepe stvari hitro minejo. Še zadnjič smo se srečali z njimi na šoli, kjer smo se pogovorili o tednu, ki je bil za nami. Z navdušenjem so pripovedovali kaj jim je bilo všeč. Šokiralo jih je samo vreme predzadnjega dne, ko se je temperatura spustila na 4 stopinje, kar je nekoliko manj, kot so navajeni na Mayottu, ko je temperatura trenutno okoli 30 stopinj, pod 25 stopinj pa sploh ne pade.

Vsem sodelujočim v projektu smo podelili certifikate in tradicionalna lectova srca, ki jih bodo spominjala na Maribor.

Za konec izmenjave pa so se dijaki iz Mayotta predstavili našim dijakom s krajšim filmom, ki je predstavljal tipične značilnosti otoka in z dvema tradicionalnima plesoma. K plesu so povebili tudi naše dijake, ki so se z veseljem odzvali.

TRADICIONALNI PLES IZ MAYOTTA

TRADICIONALNI PLES IZ MAYOTTA 2

Da so dijaki iz Mayotta res srčni ljudje, se je pokazalo ob slovesu, ko so nas prisrčno objemali in s tem pokazali kako hvaležni so bili za teden, ki je bil za nami. Hvaležni smo jim tudi mi, saj so nam pokazali kako malo je potrebno, da si srečen in da drugemu polepšaš življenje.

Nasvidenje z upanjem, da se še kdaj srečamo v Mariboru ali na Mayottu.

The post Gostovanje dijakov iz otoka Mayotte (Afrika) v Mariboru appeared first on BTS.

Stredno odborno školo  Pod Banošem vodi moto »Kar učimo, to delamo«. Praksa je prav tako pomembna kot teoretični pouk in to se čuti na vsakem koraku šole. Na šoli je veliko praktičnih strokovnih učilnic, akvariji, vivariji, terariji, voliere in vse polno živih živali, različnih vrst, oblik in barv, kač, plazilcev, pajkov, rib, ptic. Imajo tudi psarno dalmatinskih psov, čebelnjak in mizarsko delavnico za izdelavo panjev. Imajo tudi dobro opremljene delavnice za bodoče peke, slaščičarje, kuharje ali mesarje. O kakovosti njihovih pekovskih, slaščičarskih in mesnih izdelkov se lahko prepričate neposredno v šolskih prodajalnah. Zaradi velikega zanimanja učencev za konjerejo in jahanje je šola nabavila nekaj konj. Tisti, ki jih zanima lov z ujedami, se lahko nauči dela z njimi.

Prakso pa dijaki opravljajo tudi v različnih podjetjih in ustanovah v okolici. Šolsko življenje je polno zanimivih dejavnosti za širšo javnost. Niso le izobraževalni prostor, ampak tudi cona počitka, sprostitve in zabave. Med sezono organizirajo priljubljene kmečke tržnice, znane kot odprtje in zaprtje Banoša. Za ljudi so postale sinonim za otvoritev in zaključek kmečke sezone ter pridelavo kakovostne hrane primarnih pridelovalcev. Po nas Slovencih so povzeli tudi Tradicionalni zajtrk, otroci v vseh vrtcih v Banski Bystrici dobijo za zajtrk svež kruh, maslo, med, mleko, ki prihajajo iz njihove šole in od primarnih proizvajalcev v regiji.

Pri vsem delu sodelujejo dijaki, ki se tako učijo za življenje in kar jim pomaga izbrati njihovo poklicno pot. Dijaki tudi kuhajo in strežejo v šolski kuhinji. Poleg šole je dijaški dom. Dijaki, ki v njem bivajo imajo lahko pri sebi tudi hišne ljubljenčke, nekateri tudi v terapevtske namene. Šola ponuja zanimive izobraževalni programe kot so podjetnik za razvoj podeželja, upravljalec regionalnega turizma, vzrejevalec hišnih ljubljenčkov, pek, mesar, slaščičar, vrtnar, kuhar, za odrasle tudi čebelar in pivovar.

Prvi dan izmenjave smo spoznavali šolo na interaktiven način. Po nastanitvi v dijaškem domu nas je čakal okusen zajtrk, ki so ga za nas pripravili njihovi dijaki. Nato nam je učiteljica predstavila delo s terapevtskimi psmi. V dejavnosti so lahko dijaki aktivmo sodelovali in opazovali pridni dalmatinki pri delu. Za tem nas je učiteljica Janka, odpeljala na degustacijo njihovih mesnih in pekovskih izdelkov, po degustaciji pa na kratko predstavitev šole in njenih dejavnosti.

Naslednja interaktivna dejavnost je bila spoznavanje učenja in dela ptic ujed, ki jih uporabljajo pri lovu. Dijakinje so pokazale njihov let in poudarile kako pomembno je vsakodnevno delo s pticami. Bolj ubogljive so, če jih stimulirajo z surovim mesom. S pticami so se dijaki lahko tudi fotografirali.

Od ptic nas je pot vodila k hlevčku, kjer imajo dva konja haflingerja in oslico Barbaro. S konji vedno dodelujejo na različnih dogodkih v kraju, peljejo jih v vrtce, šole, kjer izvajajo različne delavnice. Konje so dijaki osedlali, tako da smo se lahko poizkusili v ježi.

Po okusnem kosilu smo si ogledali še njihov vivarij oz. vivarije. Tam smo spoznali njihove kuščarje, kače, škropione, papige in ostale ptiice, podgane in celo mesojede rastline. Za vse živali dnevno skrbijo dijaki.

Zadnja postaja pa je bila njihova slaščičarska delavnica, kjer smo zamesili in spekli piškote z liofiliziranimi malinami, jagodami ter koščki čokolade. Nekaj smo jih poizkusili, druge pa pripravili za prodajo na sobotni tržnici.

Po dejavnostih smo se malo spočili, nato pa se odpravili v mesto, kjer nas je najbolj prevzel nakupovalni center, kjer smo se najedli in še kaj malega zapravili.

Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpravili v 2,5 ure oddaljen kraj Smolenice v bližini Trnave. Ko smo stopili iz avtobusa nas je pot vodila do Čebeljega sveta Nektarie. Podjetje je nastalo leta 2007 in ima tri lastnike ter je medovinarstvo in čebelarstvo v enem. Na mestu za ogleda ni čebel, le te so v 3 km oddaljenih čebelnjakih. Za proizvodnjo medenega vina odkupujejo tudi med ostalih slovaških čebelarjev.

Eden od lastnikov nas je vodil skozi proizvodne prostore in nam razložil nastanek medenega vina. V posebnih posodah zmešajo med in vodo ter mešanici dodajo kvasovke. Naslednjih par tednov v sodih poteka fermentacija, nato se produkt stara v lesenih barik sodih. Proizvod ima okoli 80g sladkorjev na liter, zato je namenjen tistim, ki imajo radi sladka vina. Da so obogatili izbiro, so začelimedenemu vinu dodajati tudi koncentriran sok črnega ribeza, maline. Nekatere proizvode zorijo v inox sodih, le ti so drugega okusa.

Proizvajajo tudi medeno pivo. Za razliko od drugih pivovarjev med dodajo že v ječmenov slad in ne na koncu proizvodne piva.

Po ogledu in nakupu njihovih svetovno znanih in zlato ocenjenih izdelkov smo se odpravili v Dolno Krupo v naslednje podjetje, v Medolandijo.

Dvorec Dolná Krupá je bil eno od rezidenc družine Chotek, ene najvidnejših čeških plemiških družin. Tukaj je stal rozarij Dolná Krupá, ki ga je ustanovila grofica Marie Henrietta Chotek von Wognin.

Medolandija je svojo zgodbo navezala prav na to plemiško družino.

Na mestu Medolandije je bila včasih destilarna, po vojni je bil večji del porušen. V 200 let starem delu, ki je ostal je zdaj restavracija. Od destilarne je ostal tudi dimnik, ki se sedaj vzpenja v sredini rozariuma. Rozarium so postavili v čast grofice Marie Henriette. Le ta je v svojem tako imenovanem muzeju vrtnic imela kar 2000 vrst. Med vojno je bil njen vrt uničen.

Nisi pa vrtnice edina zgodba, ki je navdihnila Medolandijo. Tu je še grajski učitelj klavirja Ludwik van Beethoven, ki se je zaljubil v eno od učenk in njej v čast zapisal Lunino sonato.

Vsi ti navdihi pa so vodili lastnike v proizvodnjo najboljše medovine na svetu. Proizvajajo tudi medovino z okusom vrtnic, pa Beethovnovo medovino. Sodelujejo z okoli 150 čebelarji od katerih odkupujejo med za svoje proizvode.

Tretji dan izmenjave smo začeli z čebelarskimi delavnicami. Izdelovali smo satnice iz voska, Iz posušenih zelišč smo naredili čajno mešanico. Ingver, česen in limono smo zmleli v blenderju. Mešanici smo dodali med in vse to napolnili v kozarce ter etiketirali.

V eni delavnici smo poizkušali njihov med, v drugi smo iskali matico na slikovnem satju.

Izdelovali smo tudi povoskane krpice s katerimi lahko zavijamo določene izdelke (mila) ali zapiramo kozarce.

Zadnja delavnica je bila namenjaena pridobivanju apilarnila (trotovskih ličink in njihove hrane) za liofilizacijo. Ko smo iz satja odstranili dovolj ličink in hrane smo vse to zmleli v tarilnici od nalili na peki papir, ki je bil nameščen na pladenj liofilizatorja. Na preostale štiri pladnje smo stresli cvetni prah in prvič vklopili liofilizator.

Po delavnicah smo se odpravili k njihovim panjem, kjer nam je mojster čebelar Radko pokazal delo z njihovimi čebeljimi družinami. Imajo res mirno kranjsko sivko, na kar smo lahko ponosni tudi mi Slovenci.

Zadnja postaje dne pa je bil Fuggerov dvorec. Dvorec ima restavracijo, prenočišča in wellness. V dvoru se odvija tudi del prakse dijakov. Malo smo se osvežili v bazenu, se predali vodni masaži v jacuzzija in se na koncu še malo ogreli v savnah.

V soboto pa je napoči dan D – Dan pod Banošem. Zjutraj smo po zajtrku odšli urejat stojnico, se dogovorili o cenah in načinu prodaje izdelkov. Odprtje tržnice se je začelo z procesijo njihovih izobraževalnih programov. Nato je šola zaživela. V prostor pod Banošem je drlo polno obiskovalcev. Na tržnicah si lahko nakupoval hrano, zelišča, vrtnine, različne ročnodelske izdelke, pijačo. Za otroke je vseskozi potekal animacijski program z poslikavo obraza, božanjem živali, jahanjem, vožnjo na vrtiljaku, spoznavanjem plazilcev, ptic, igranjem na napihljivem gradu. Za animacijo najmlajših so poskrbeli dijaki, starši pa so lahko mirno nakupovali. Tudi naši dijaki so se izkazali pri prodaji. Prodajali smo vse kar smo pripravili tekom projekta, liofilizirano sadje, zelenjavo, sir, liofilizirane gotove jedi, iofilizirano pasjo hrano, kremne med z liofiliziranim sadjem. Za konec dneva smo še preverili kako je liofilizator opravil svoje delo. In v steklene kozarce shranili cvetni prah in apilarnil.  Dan je tako hitro minil in vse napolnil z novimi izkušnjami in vtisi.

Zadnji dan izmenjave smo prejeli certifikate, se poslovili od naših gostoljubnih gostiteljev in od dijakov iz češke šole in se odpravili še na ogled njihovega glavnega mesta Bratislave.

Bratislava je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok. Bratislava leži na jugozahodnem Slovaškem ob vznožju Malih Karpatov, ki zavzema oba bregova reke Donave in levi breg reke Morave. Meji na Avstrijo in Madžarsko je edina državna prestolnica, ki meji na dve suvereni državi. V Bratislavi je med drugim sedež največje in najstarejše slovaške Univerze Komenskega, Slovaške tehniške univerze ter Slovaške akademije znanosti.

V Bratislavi smo po ogledu, grada in mesta poiskali še restavracijo z tradicionalno slovaško hrano, uživali še v zadnjih okusih potovanja in se odpravili proti domu.

Kristina Dolinar Paulič

The post Erasmus+ projekt Okusi zamrznjeni v času, revolucija v prehrani, ki spreminja pravila igre appeared first on BTS.

Šola je poklicna ustanova s poudarkom na kmetijskem in veterinarskem izobraževanju. Ponuja tudi tečaje za odrasle, kmete in konjarje ter tečaje umetnega osemenjevanja in prenosa zarodkov pri govedu. Redno izobražujejo okoli 300 učencev kater uči 32 učiteljev. Šola se nahaja v mestecu Lanškroun na vzhodni Češki.

Šolska kmetija ima 200 ha kmetijskih zemljišč in pašnikov, dva hleva za konje in velik hlev za krave in ograde za domače živali, kot so ovce, koze in perutnina, vključno s prepelicami in osli (kmetija) in par panjev, kamor se dijaki lahko odpravijo v okviru čebelarskega krožka. Šola ima lastno mlekarno, kjer učenci opravljajo prakso pouk in sami izdelujejo sir, mleko, skuto in jogurt. Šola je sodelovala na številnih mednarodnih projektih od leta 2000.

Prvi dan izmenjave so nam njihovi  dijaki predstavili prostore šole in njihovo posest, kjer se nahajajo njihovi hlevi, pašniki, maneže in pa seveda tudi konji.

Bolj podrobno predstavitev njihovih konj in treningov smo dobili 4. dan , ko so nas tamkajšnji dijaki zopet popeljali skozi njihove hleve, ter nam predstavili novi in stari del zgradb. Ogledali smo si tudi prostor kjer konjem pripravljajo obroke, njihovo sedlarno za shranjevanje opreme in si ogledali njihove izpuste. Izvedeli smo malo več o pogojih in pravilih, ki se jih morajo držati dijaki, ki imajo na šolski posesti svoje konje in kakšen je proces včlanitve v njihov tekmovalni klub.

Vsako leto pa šola gosti tudi tekmo v preskakovanju ovir, ki se odvija na dan ustanovitve njihove šole. Dijaki tudi sami tekmujejo na tekmah, ter dosegajo odlične rezultate.

Ponudili so nam tudi možnost jahanja. Konji so nas že zasedlani pričakali v eni izmed pokritih jahalnic. Vsak učenec je dobil svojega konja, češki dijaki pa so nas na vrvi najprej v koranu nato nekaj krogov v kasu, vodili po maneži.

Takoj za konji smo si ogledali tudi  njihovo šolsko govedo.

V šoli imajo  imajo kar precej glav goveda od telic do bikov in tudi teličkov. Telički so bili nastanjeni zunaj poleg hleva v tako imenovanih iglujih po eden ali dva skupaj. Bilo jih je kar 15 različnih pasem in različnih starosti. Z njimi smo se igrali tako da so nam cuzali prste, nas lizali, se čohali ipd. Govedo je v hlevu razdeljeno na dve strani po sredini pa je velik hodnik na katerem se ob strani nastavlja hrana. Na desni strani je prostor na katerem z malim traktorjem vozijo bale in jih delijo ko nastavljajo hrano. Na desni strani pa je molzišče, preoblačilnice in drugi prostori. Krave molzejo dvakrat na dan zjutraj ob 7.00 in popoldan ob 16.00. Za vse živali skrbijo učenci šole vsak dan tudi med počitnicami, zato končajo en teden prej, ker morajo priti med počitnicami za en teden tja in vsak dan skrbeti za živali, to vključuje hranjenje, čiščenje živali in boksov ter drugih obveznosti povezanih z živalmi. Tudi molzejo učenci skupaj z profesorico vsak dan.

V torek smo se odpravili v bližnje univerzitetno mesto Olomouc, kjer so si ogledali njihov živalski vrt. Po ogledu le tega nas je pot vodila k Poljski meji, kjer smo si ogledali tovarno Marlenka. V njej izdelujejo okusne medene tortice. Pri izdelavi le teh med drugim uporabljajo tudi liofilizirana živila. Tovarna Marlenka (Marlenka International) je češko podjetje, ki ga je leta 2003 ustanovil Armenec Gevorg Avetisjan v mestu Frýdek-Místek. Proizvajajo znane medene torte in pecivo po starem armenskem družinskem receptu, ki jih izvažajo v številne države. Podjetje se je iz majhne obrti hitro razvilo v uspešnega mednarodnega proizvajalca. Aprila leta 2009, je bila končana popolnima nova, moderna proizvodna hala z površino kar 4,000 kvadratnih metrov.

V halo smo vgradili popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, katero je zasnovana in na Nizozemskem. Kot takšna je proizvodna linija edinstvena na svetu in proizvodna kapaciteta je 1000 tort na uro.

V sredo, 28. 1.2026 smo obiskale gorsko turistično središče Dolna Morava na Češkem. Izlet je bil namenjen spoznavanju naravnih znamenitosti ter doživetju drugačnega okolja, hkrati pa je ponujal tudi veliko nepozabnih trenutkov in prijetnega druženja.

Osrednji del našega obiska je bil ogled znamenitega Sky Bridge 721, enega najdaljših visečih mostov za pešce na svetu. Že sam prihod do mostu je bil poseben, saj nas je obdajala čudovita, zasnežena, gorska pokrajina. Hoja po mostu visoko nad dolino je bila za mnoge prava preizkušnja poguma, a hkrati izjemno doživetje. Razgledi na okoliške gore, gozdove in globoko pod nami ležečo dolino so bili osupljivi in so nas povsem prevzeli kljub megli.

Po ogledu mostu smo se odpravile na kosilo v bližnjo gorsko kočo, kjer smo si po aktivnem dopoldnevu privoščile topel obrok in krajši počitek. Prijetno vzdušje, domača hrana in pogovor o vtisih z mostu so še dodatno polepšali naš obisk. Za piko na i pa je sledila še vožnja z letnimi sankami, ki je poskrbela za veliko smeha, navdušenja in adrenalina med spuščanjem v dolino.

Obisk Dolne Morave je bil za vse nas zelo posebna izkušnja. Združil je naravne lepote, zanimivo arhitekturo, zabavne aktivnosti in mednarodno sodelovanje v okviru Erasmusa. Takšni izleti ne bogatijo le našega znanja, temveč ustvarjajo tudi spomine, ki jih bomo še dolgo nosile s seboj.

V četrtek  smo se učile izdelovati sir v njihovi mlekarni. Izdelale smo tudi pleteno košarico iz sira, ki smo jo napolnile z koščki sira. Vsi narejeni izdelki so bili namenjeni prodaji v šolski prodajalni, nekaj izdelkov so dobili tudi kot darilo pred odhodom.       V drugem prostoru smo se učili molsti krave, spoznavali smo anatomijo prašiča in krave.

Vsak dan izmenjave smo si vzeli čas tudi za našo glavno stvar projekta liofilizacijo. Češka šola se je že preizkusila v liofilizaciji mleka in mlečnih izdelkov. Tudi mi smo pripravili mleko in njihov domači sir na liofilizacijo. Presenečeni smo bili nad teksturo in okusom izdelkov. Liofilizirali smo tudi jajca, ki smo jih predhodno stepli. Iz mleka v prahu, jajc v prahu, moke in sladkorja smo napravili mešanico za palačinke. Pogovarjali smo se tudi o tem kako liofilizirati kolostrum. Kolostrum v prahu bi lahko služil kot prehrana telet, ki so ostali brez matere ali na kateri drugi način ne morejo prejemati kolostruma. Zelo zanimiv izdelek je tudi liofiliziran sir. Je sicer malo bolj slan, ampak je primeren kot  snak prigrizek ob kruhu in pijači. Kar pa je najbolj pomembno je to, da mu z liofilizacijo podaljšamo obstojnost in razširimo meje uporabe.

Zadnji dan izmenjave je potekal v bolj sproščenem vzdušju, poizkušali smo izdelke, predstavili še naše plakate, predstavitve in si na koncu podelili certifikate o udeležbi, po končani dejavnosti na šoli smo se z vlakom odpravili do češkega glavnega mesta Prage, kjer smo si ogledali njene znamenitosti, se v miru najedli in se v poznih večernih urah odpravili na nočno vožnjo proti Mariboru.

Kristina Dolinar Paulič

The post Erasmus+ projekt Okusi zamrznjeni v času, revolucija v prehrani, ki spreminja pravila igre appeared first on BTS.

Prva dva dneva smo preživeli v Barceloni, kjer smo si ogledali znamenito cerkev Sagrada Familia. Obiskali smo tudi Čarobno fontano – Font Màgica pred Narodno palačo, ki vsak večer ob polni uri za približno eno uro zaživi ob glasbi in svetlobnih učinkih. Sprehodili smo se tudi po parku Güell, ki ga je zanoval slavni arhitekt Antonio Gaudí. Park je znan po eni najdaljših klopi na svetu. Raziskovali smo tudi mestne ulice, ki so bile zelo zanimive, saj so čisto drugačne od naših.

Po ogledu Barcelone se je začel glavni del projekta. Obiskali smo socialni podjetji Integra Pirineus in L’Olivera. Vsak dan smo spoznavali nekaj novega – od sirarstva in gozdov do vinogradov in oljčnih nasadov in še veliko več. Predstavili so nam tudi postopek pridelave oljčnega olja. Priredili smo tudi degustacijski večer različnih salam, sirov, tradicionalnih jedi, vina, oljčnega olja in čokolade, ki smo jih prinesli vsi udeleženci izmenjave in se tako še bolje spoznali.

« ‹ of 2 › »

Sodelovali pa smo tudi pri praktičnem delu. Prvi dan smo z ruskimi vilami za sajenje pripravljali gredo in jo obogatili tudi s kompostom. Ogledali smo si rastlinjake ter spoznali delovanje eko-resorta, ki velik del hrane pridela sam. Drugi dan smo skrbeli za oljke – pokosili smo travo okoli njih, jih pognojili ter zastrli z zmletimi mandljevimi luščinami. Poskusili smo tudi rešiti kamniti zid, ki so ga začele uničevati korenine bršljana, kar je bilo precej zahtevno delo.

Za konec lahko rečem, da je bila hrana odlična. V Španiji zagotovo ne ostaneš lačen, saj obroki vključujejo več hodov – od bogate predjedi do glavne jedi in sladice.

To je bila nepozabna izkušnja, polna novih znanj in doživetij.

Zapisala: Mojca Kraus, 2.aNT

Fotografije: Simon Gračner, Anej Šerbinek, Jasna Zobec Klasinc

Vtisi iz izmenjave

Niko:

Na izmenjavi v Španiji mi je bilo zelo všeč. Najlepše je bilo v Barceloni, kjer smo si ogledali cerkev Sagrada Familia in akvarij, zvečer pa še čudovito fontano.

V Pirenejih se mi je zdel zelo zanimiv ogled socialnega podjetja, ki proizvaja sekance ter podjetja CADI, ki izdeluje mlečne izdelke. Zanimivo je bilo tudi delo na vrtu. Z ruskimi vilami smo obračali zemljo in pripravljali grede za sajenje. Zelo lepa pokrajina je bila tudi v mestu Vallbona, ki se nahaja v bližini Barcelone.

Najboljše pa je bilo spoznavanje ljudi iz drugih držav. Odlično smo se ujeli s Francozi, s katerimi smo se veliko družili in pogovarjali.

Celotna izkušnja mi je bila zelo všeč, poleg tega pa je bila tudi zelo poučna.

Zala:

V Španiji mi je bilo zanimivo, ker sem spoznala nove ljudi. Najbolj všeč mi je bila fontana v Barceloni.

V Pirenejih sem spoznala francoske dijake – Lou Ane, Kata, Louis, Vincenta. Dobro smo se razumeli in se veliko smejali.

Všeč mi je bila degustacija vina, mesa, čokolade in likerja, ki smo jih pripravile šole.

The post Erasmus+ projekt AgrosylviMob v Kataloniji appeared first on BTS.

Sodelovanje, razvoj in prenos znanja v trajnih nasadih: Od raziskav do prakse (STRIP)

Trajanje: 20.06.2025 – 19.06.2029

Vrednost projekta skupaj: 2.084.320,00 €

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.

Partnerji:

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (vodilni partner) (UL BF)
• Kmetijski inštitut Slovenije (KIS)
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (UM FKBV)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor        (KGZ MB)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZ GO)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KGZ NM)
• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC)
• Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola (VSŠ Grm NM)
• Biotehniška šola Maribor (BTŠ MB)
• Šolski center Nova Gorica (ŠC NG)
• Jaka Aškerc
• Aleš Jerala
• Leopold Weber
• Andraž Rumpret
• Branko Juhart
• Klemen Benedetič
• Žan Bric
• Vinko Medved

Kratek opis

Program naslavlja ključne izzive kmetijstva, kot so prilagoditev na podnebne spremembe, digitalizacija in povečanje trajnosti. Poudarek je na povezovanju institucij znanja, nadgradnji infrastrukture ter prenosu znanja kmetom, kar omogoča boljšo odpornost in trajnost kmetijske pridelave. Program s sodelovanjem izboljšuje inovacije in implementacijo novih tehnologij v praksi. Program konzorcija spodbuja razvoj in prenos inovacij v kmetijstvu prek vodenja, razvoja novih znanj, vzpostavitve podatkovnih baz, testiranja rešitev, praktičnih prikazov ter razširjanja rezultatov. Poudarek je na prilagoditvi podnebnim spremembam, varstvu rastlin, tehnologiji in razvoju tolerantnih sort. Vključuje sodelovanje z deležniki, podporo inovacijam in trajnostno upravljanje naravnih virov v sistemu AKIS.

Cilji in rezultati

Glavni cilji konzorcija STRIP:

Cilj 1: Vzpostaviti sodelovanje med glavnimi institucijami znanja na področju trajnih nasadov v Sloveniji, s poudarkom na sadjarstvu.

Cilj 2: Pridelava jablan, koščičarjev in jagodičja v zavarovanih prostorih.

Cilj 3: Nadgradnja opreme za natančno spremljanje fiziološkega in biokemičnega stanja rastlin.

Cilj 4: Nadgradnja mehanizacije za visokostorilnostno pridelavo.

Cilj 5: prilagoditev na klimatske spremembe.

Cilj 6: digitalizacija v trajnih nasadih.

Cilj 7: trajnostna in podnebno nevtralna pridelava.

Cilj 8: prenos znanja nosilcem in izvajalcem javnih služb.

Cilj 9: prenos znanja dijakom in študentom.

Cilj 10: prenos znanja kmetijskim gospodarstvom.

Cilj 11: predstavitev pridelave v trajnih nasadih širši javnosti.

Cilj 12: oblikovanje ukrepa kmetijske politike.

Pričakovani ključni rezultati:

Povezave:

• Spletna stran Evropske komisije, namenjena Razvoju podeželja
• Skupna kmetijska politika 2023-2027
• FB stran projekta

The post Sodelovanje, razvoj in prenos znanja v trajnih nasadih: Od raziskav do prakse (STRIP) appeared first on BTS.

Cilj delavnice je bil, da dijake ob Vinarskem potoku spodbudimo k raziskovanju vodotoka in njegove okolice in k prenosu teoretičnega znanja o okolju in naravi v prakso. Mladi morajo razviti občutek povezanosti in odgovornosti do svojega okolja ter v prihodnosti aktivno in ozaveščeno sodelovali pri upravljanju z rekami, potoki in ostalimi vodnimi telesi v lokalnih skupnostih, kjer bodo živeli in delali.

Dijaki so spoznali kako se pravilno vzorčijo vode, kakšne analize lahko delamo in kateri organizmi živijo v Vinarskem potoku.

The post Projekt Life2Rivers – Delavnica Ekoavanture appeared first on BTS.

The post Slovenski zajtrk appeared first on BTS.

V letu 2025 je bila povprečna temperatura v času opazovanja 16,1 °C, padlo pa je 247 mm padavin. Temperatura je bila za 1,5 °C višja kot leta 2024. Padavin je bilo enako kot leto prej. Višja temperatura je poleg močnejših vetrov razlog za hitrejše odpadanje listov.

The post Rezultati Green down za lesko (Corylus avellana) v Skokah v letu 2025 appeared first on BTS.

V letu 2025 je bila povprečna temperatura v opazovalnem obdobju 13,5 °C, v tem času pa je padlo 269,2 mm padavin. Počasnejše obarvanje je tudi posledica višjih temperatur v času opazovanja.

The post Rezultati Green down za japonsko kutino (Chaenomeles japonica) v Mozirju v letu 2025 appeared first on BTS.