Sodelovanje, razvoj in prenos znanja v trajnih nasadih: Od raziskav do prakse (STRIP)

Trajanje: 20.06.2025 – 19.06.2029

Vrednost projekta skupaj: 2.084.320,00 €

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.

Partnerji:

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (vodilni partner) (UL BF)
• Kmetijski inštitut Slovenije (KIS)
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (UM FKBV)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor        (KGZ MB)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZ GO)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KGZ NM)
• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC)
• Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola (VSŠ Grm NM)
• Biotehniška šola Maribor (BTŠ MB)
• Šolski center Nova Gorica (ŠC NG)
• Jaka Aškerc
• Aleš Jerala
• Leopold Weber
• Andraž Rumpret
• Branko Juhart
• Klemen Benedetič
• Žan Bric
• Vinko Medved

Kratek opis

Program naslavlja ključne izzive kmetijstva, kot so prilagoditev na podnebne spremembe, digitalizacija in povečanje trajnosti. Poudarek je na povezovanju institucij znanja, nadgradnji infrastrukture ter prenosu znanja kmetom, kar omogoča boljšo odpornost in trajnost kmetijske pridelave. Program s sodelovanjem izboljšuje inovacije in implementacijo novih tehnologij v praksi. Program konzorcija spodbuja razvoj in prenos inovacij v kmetijstvu prek vodenja, razvoja novih znanj, vzpostavitve podatkovnih baz, testiranja rešitev, praktičnih prikazov ter razširjanja rezultatov. Poudarek je na prilagoditvi podnebnim spremembam, varstvu rastlin, tehnologiji in razvoju tolerantnih sort. Vključuje sodelovanje z deležniki, podporo inovacijam in trajnostno upravljanje naravnih virov v sistemu AKIS.

Cilji in rezultati

Glavni cilji konzorcija STRIP:

Cilj 1: Vzpostaviti sodelovanje med glavnimi institucijami znanja na področju trajnih nasadov v Sloveniji, s poudarkom na sadjarstvu.

Cilj 2: Pridelava jablan, koščičarjev in jagodičja v zavarovanih prostorih.

Cilj 3: Nadgradnja opreme za natančno spremljanje fiziološkega in biokemičnega stanja rastlin.

Cilj 4: Nadgradnja mehanizacije za visokostorilnostno pridelavo.

Cilj 5: prilagoditev na klimatske spremembe.

Cilj 6: digitalizacija v trajnih nasadih.

Cilj 7: trajnostna in podnebno nevtralna pridelava.

Cilj 8: prenos znanja nosilcem in izvajalcem javnih služb.

Cilj 9: prenos znanja dijakom in študentom.

Cilj 10: prenos znanja kmetijskim gospodarstvom.

Cilj 11: predstavitev pridelave v trajnih nasadih širši javnosti.

Cilj 12: oblikovanje ukrepa kmetijske politike.

Pričakovani ključni rezultati:

Povezave:

• Spletna stran Evropske komisije, namenjena Razvoju podeželja
• Skupna kmetijska politika 2023-2027
• FB stran projekta

The post Sodelovanje, razvoj in prenos znanja v trajnih nasadih: Od raziskav do prakse (STRIP) appeared first on BTS.

The post Strokovna ekskurzija v podjetji KO-SI in KG Temnik appeared first on BTS.

Seznanili so se s tem, kako so na kmetiji Medved vključili projekt Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar v svoje vsakdanje delo.

The post Ekskurzija v okviru projekta Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar appeared first on BTS.

The post Strokovna ekskurzija na Kmetiji Medved appeared first on BTS.

Akronim: »Mikrozelenjava«

Trajanje projekta: 12.12.2023‐ 13.12.2024

Program: Iz naslova 6. javnega razpisa za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Partnerji: KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (vodilni partner), KO-SI d.o.o., KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Dolar media-Jan Dolar s.p., Izobraževalni center Piramida, Biotehniška šola Maribor, kmetija Katja Temnik, kmetija Branko Kovačec , kmetija Bernard Jelen, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«-Matjaž Turinek s.p.

Cilj in pričakovani rezultati:

Cilj je skupaj z pridelovalci priti do enostavne in optimalne tehnologije pridelave mikrozelenjave na kmetijah. Popestriti in povečati ponudbo zelenjave s kmetij, predvsem v zimskih mesecih, ko sveže zelenjave v ponudbi primanjkuje. Mikrozelenjavo se da v prehrani odlično kombinirati z ostalo sezonsko zelenjavo, zato je cilj ozavestiti potrošnike o pomenu mikrozelenjave v kulinariki:

• Dodaten prispevek k samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji
• Predvsem v zimskih mesecih povečana pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah
• Zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave
• Boljša izkoriščenost obstoječih prostorov na kmetijah za gojenje zelenjave
• Izboljšave v tehnologiji pridelave mikrozelenjave
• Zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev, saj jih v predelavi ne bomo uporabljali
• Zmanjšana uporaba umetnih gnojil, katerih ne bomo uporabljali
• Povečanje pestrosti ponudbe s kmetij na tržnicah in kmečkih trgovinah
• Povečana obstojnost zelenjave v primerjavi z rezano zelenjavo, saj bo zelenjava obstojna predvidoma do enega tedna v hladilniku uporabnikov (kar bomo tudi preizkusili)

Povezave:

http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm/

https://www.program-podezelja.si/

The post Mikrozelenjava od semena do krožnika appeared first on BTS.

Projekt EIP (Evropsko inovativno partnerstvo) z naslovom »Optimizacija biološke razgradnje gnojevke (s produkti, ki vsebujejo aerobne, anaerobne in anoksične mikroorganizme) za zmanjšanje izgub dušika in njena raba v kmetijstvu«, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014- 2020.

Tematika projekta – Uporaba biorazgradljivih materialov v procesu kmetijske pridelave.

Definicija biorazgradljivih materialov pravi, da so biorazgradljivi materiali snovi, ki se razgrajujejo zaradi posredovanja živih bitij, kot so glive in drugi mikroorganizmi, ki so prisotni v naravi. Zahvaljujoč temu se ne zataknejo v tleh ali v nobenem mediju in ne onesnažujejo. Proces razgradnje se začne  ko mikroorganizmi in encimi spodbudijo in usmerjajo pretvorbo začetnega produkta v enostavnejše elemente.

Na podlagi sledečega lahko gnojevko, katere razpad in razgradnja v manjše elemente se začne ob prisotnosti ustrezne mikrobne flore, uvrstimo med biorazgradljive materiale. Razgradnja gnojevke in zmanjšanje izgub dušika pomembno vpliva na njeno vrednost ter posledično vpliva na potrebe kmetijskega gospodarstva po nabavi mineralnih gnojil in njihovo ranljivost na nihanje cen tovrstnih gnojil.

Namen in cilji projekta

Namen projekta je s pomočjo izdelkov, ki vsebujejo konzorcije aerobnih, anaerobnih in anoksičnih mikroorganizmov optimizirati razgradnjo gnojevke – na ta način zmanjšati izgube  dušika v hlevu, pri razvozu, zmanjšati izpiranje na kmetijskih površinah ter na ta način pomembno prispevati k večji trajnosti, zmanjševanju odvisnosti kmetij od uvoženih mineralnih gnojil ter zmanjševanju negativnega vpliva, ki ga ima kmetijstvo na okolje (emisije amonijaka, izpiranje v vode).

Glavni cilj projekta je praktični preizkus  izdelkov, ki vsebujejo konzorcije aerobnih, anaerobnih in anoksičnih mikroorganizmov na več kmetijskih gospodarstvih, ki opravljajo različne dejavnosti (prašičereja, krave molznice, pitanci). Z izdelki bomo optimizirali biološko razgradnjo gnojevke ter tako dvigniti njeno agronomsko vrednost Z dvigom agronomske vrednosti gnojevke (vrednosti dušika v njej) se posledično zmanjšajo potrebe po mineralnih dušikovih gnojilih.

Ugotavljali bomo  izboljšanje absorpcije dušika iz tretirane gnojevke ter posledično manjše izpiranje v podtalnico.Izračunali bomo zmanjšanje ogljičnega odtisa kmetije ob koncu projekta v primerjavi z začetnim stanjem. S projektom bomo na podlagi analiz pripravili kalkulativni izračun zmanjšanja stroškov iz naslova gnojenja, zaradi uporabe teh izdelkov za optimizacijo razgradnje gnojevke.

Pričakovane spremembe:

• Zmanjšana poraba mineralnih gnojil
• Optimizirana raba živinskih gnojil
• Optimizacija stroškov gnojenja ter ohranjanju (izboljšavi) hektarskega donosa
• Izboljšanje življenjskega okolja živali
• Manj neprijetnih vonjav – izboljšanje sobivanja lokalnega prebivalstva in kmetijskih gospodarstev
• Zmanjšano onesnaženje vod z nitrati
• Seznanitev kmetijskih gospodarstev o pomenu preciznega kmetijstva in zmanjšanju ogljičnega odtisa kmetije

Koordinator projekta (vodilni partner):

JPZ Janez Zorko s.p. (svetovalna organizacija)

Vodja projekta: Kristina Zorko (j.p.zorko@gmail.com)

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

Povezave:
Program razvoja podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

Projektni partnerji

Kmetijski Inštitut Slovenije (raziskovalna organizacija)

ŽIPO Lenart d.o.o. (kmetijsko gospodarstvo)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (svetovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (svetovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota (svetovalna organizacija)

Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano, Oddelek za podzemne in površinske vode, odpadke in tla (svetovalna organizacija)

Energetsko podnebna agencija za Podravje (agencija)

Biotehniška šola Maribor (izobraževalna organizacija)

Jože Šiler (kmetijsko gospodarstvo)

Mihaela Berglez (kmetijsko gospodarstvo)

Jože Polajžer (kmetijsko gospodarstvo)

Jože Globevnik (kmetijsko gospodarstvo)

Alojz Varga (kmetijsko gospodarstvo)

The post Projekt “Optimizacija biološke razgradnje gnojevke (s produkti, ki vsebujejo aerobne, anaerobne in anoksične mikroorganizme) za zmanjšanje izgub dušika in njena raba v kmetijstvu” appeared first on BTS.

Partnerji: IC Piramida Maribor, Biotehniška šola Maribor, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje “Zlate Misli”, KO-SI d.o.o., Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj – KGZS ZAVOD PTUJ, DOLAR MEDIA, Zeliscni Vrt Majnika, Mikrozelenjava Jelen – gojena z ljubeznijo, Kmetija Kovačec, Mreža za podeželje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

The post Projekt Mikrozelenjava od semena do krožnika appeared first on BTS.

Aktivnosti zajemajo tretiranje gnojevke, analiza, uporaba, ter preučitev vplivov na okolje.

O aktivnostih Vas bomo obveščali preko družbenih omrežij in spletne strani KGZMB.

Partnerji: Janez Zorko, Biotehniška šola Maribor, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Kmetijsko gozdarski zavod MS, Kmetijski inštitut Slovenije, Energetsko podnebna agencija za Podravje – Energap, Kmetija Polajžer, Žipo, KG Berglez, KG Globevnik, KG Šiler, KG Varga.

Denis Perko

The post Optimizacija biološke razgradnje gnojevke (s produkti, ki vsebujejo aerobne, anaerobne in anoksične mikroorganizme) appeared first on BTS.

Uvod v projekt Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar

Na pobudo pridelovalcev smo začeli z raziskavo “𝕀𝕟𝕥𝕖𝕘𝕣𝕒𝕔𝕚𝕛𝕒 𝕕𝕠𝕤𝕖𝕧𝕜𝕠𝕧 𝕫𝕒 𝕠𝕫𝕖𝕝𝕖𝕟𝕚𝕥𝕖𝕧 𝕥𝕒𝕝 𝕧 𝕟𝕛𝕚𝕧𝕤𝕜𝕚 𝕜𝕠𝕝𝕠𝕓𝕒𝕣”, katero izvajamo v okviru projekta EIP 16.5. Z njo želimo ugotoviti v kolikšni meri lahko s primernimi dosevki nadomestimo vse dražja dušikova gnojila. Ta teden je potekal ogled parcel in zasnova poskusov na več gospodarstvih.

Več informacij o vsebini in ciljih je dostopno na:

Kmetijski zavod: https://www.kmetijski-zavod.si/…/eip-integracija-dosevkov-z…

PRP: https://skp.si/

EKSRP: https://ec.europa.eu/…/common-agricult…/rural-development_sl

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Biotehniška šola Maribor

Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar – možnosti nadomeščanja N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ”Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar  – možnosti nadomeščanja N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine” se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja, podukrep 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Tematika projekta:

Cene mineralnih N gnojil konstantno naraščajo in na mnogih KMG že presegajo še sprejemljive vrednosti za njihovo nabavo. V Sloveniji je, predvsem na poljedelsko usmerjenih KMG brez rejnih živali in uporabe živinskih gnojil ter mešanih KMG z malo rejnih živali oz. živinskih gnojil, nabava mineralnih N gnojil zmanjšana ali pa gnojil ne bodo nabavljali. Projekt preko številnih oblik prenosa znanja v prakso vpeljuje v njivski kolobar dosevke za ozelenitev tal z namenom zmanjševanja potreb po mineralnih N gnojilih pri gnojenju poljščin. V projektu želimo dejansko prikazati, za koliko lahko zmanjšamo uporabo mineralnih N gnojil pri naslednji poljščini, če dosevek (prezimna metuljnica + manjši delež enoletnih neprezimnih rastlin, ki cvetijo v jeseni – facelija, bela gorjušica):
– sejemo v različnih rokih setve (pozno poleti ali v jeseni) za maksimiranje simbiotske vezave N;
– pred setvijo naslednje poljščine v kolobarju, bodisi v celoti zaorjemo in nato opravimo setev, bodisi le pomulčimo in setev poljščine opravimo z minimalno obdelavo tal.

V projektu dejansko ugotavljamo pridelek naslednje poljščine ob zmanjšanem gnojenju ali brez gnojenja z N iz mineralnih gnojil. Težišče projekta je torej v povečevanju proizvodnega potencial njivskih površin ob zmanjšanem vnosu (za polovico ali celo več) N iz mineralnih gnojil. Stalna pokritost poljedelskih površin z rastlinami (tudi preko jesensko-zimskega obdobja, kar nam omogočajo dosevki za prezimno ozelenitev tal) pa zmanjšuje možnost erozije in degradacije tal. Projekt se kompleksno osredotoča še na druge okolijsko zelo aktualne problematike (izpiranje N, simbiotska vezava N, sekvestracija ogljika, …).

Splošni cilji so:
– zmanjševanje potreb po mineralnih N gnojilih pri gnojenju poljščin preko vpeljevanja dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar, kjer bomo določili količino simbiotsko vezanega in akumuliranega N ter količino hranil dostopnih naslednji poljščini po mineralizaciji organske snovi,
– dokazovanje dejanskega učinka simbiotske vezave N s prezimno metuljnico na zmanjšanje potreb po gnojenju z N iz mineralnih gnojil naslednji poljščini,
– povečevanje proizvodnega potencial njivskih površin za pridelavo hrane z integracijo dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar zaradi pozitivnih vplivov na rodovitnost tal, biodiverziteto ter ohranjanje kakovosti površinskih in podzemnih voda,
– prenos v dosedanjem znanstvenem delu pridobljenih rezultatov preko učinkovitega povezovanja raziskovalnih in svetovalnih institucij ter kmetov v neposredno prakso.

Pričakovane spremembe so:
– učinkovita pridelava poljščin tudi ob zmanjšanem vnosu (za polovico ali celo več) N iz mineralnih gnojil na poljedelskemu tipu KMG brez rejnih živali in uporabe živinskih gnojil ter na mešanem (poljedelsko-živinorejskem) tipu KMG z malo rejnih živali oz. živinskih gnojil,
– dokazana količina simbiotsko vezanega in akumuliranega N s prezimno metuljnico in njen doprinos k zmanjšani količini porabljenega N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine,

– boljši pridelovalni in okoljevarstveni učinek pridelave in učinkovitejše povezovanje raziskovalnih institucij, svetovalne službe in kmetov.

Koordinator projekta (vodilni partner):
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (raziskovalna organizacija)
Vodja projekta: doc. dr. Anastazija Gselman (anastazija.gselman@um.si)

Trajanje projekta: 18.5.2022 – 17.5.2025

Povezave:
Program razvoja podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

Projektni partnerji:

Kmetijski inštitut Slovenije (raziskovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (svetovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (svetovalna organizacija)

Janez KOPAČ (kmetijsko gospodarstvo)

Peter KUHAR (kmetijsko gospodarstvo)

Danijel LEP (kmetijsko gospodarstvo)

Anton MEDVED (kmetijsko gospodarstvo)

Štefanija NEUDAUER (kmetijsko gospodarstvo)

JGZ RINKA (kmetijsko gospodarstvo)

Milan UNUK (kmetijsko gospodarstvo)

Jernej WURCER (kmetijsko gospodarstvo)

Biotehniška šola Maribor (izobraževalna organizacija)

ROKO d.o.o. (grosistično podjetje srednje velikosti; trgovina v kmetijstvu)

Damjana Vrbnjak, vodja projekta na Biotehniški šoli Maribor

The post Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar appeared first on BTS.

Cilji projekta

Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR skupaj z dijaki pod mentorstvom učiteljice Damjane Vrbnjak sodelujemo v Evropskem partnerstvu za inovacije  – Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije.

Predavanja so namenjena razširjanju rezultatov projekta EIP«Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije« predvsem tistim dijakom, ki jih strokovno področje zanima in izkazujejo interes po znanju in inovacijah. Vabimo Vas k ogledu spletnega seminarja,   svetovalca  Timotej Horvat, mag. kmet.

Program spletnega seminarja

– odpornost hibridov koruze,

– tehnologija za pridelavo koruze,

– primernost oklaskov za uporabo v energetske namene

Predstavitev rezultatov žetev koruze – Koruzni oklasek kot obnovljiv vir energije (EIP)

Predstavitev dveh prototipov kombajnov za žetev koruznih oklaskov

Obdobje trajanja projekta: 2018-2021

Vodilni partner: ŽIPO Lenart d.o.o.

Ostali člani partnerstva: KGZS Zavod Maribor, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, KIS, Interkorn d.o.o, BTŠ Maribor, KG: KG: Anita Števanec, Boštjan Kraner, Matej Korošec, Franc Horvat

Namen in cilji projekta:

Povečanje učinkovite rabe energije in OVE v kmetijstvu,
Zmanjšanje uporabe fosilnih goriv,
Zmanjšanje odvisnosti od uvoženih virov energije.

Pričakovani rezultati:

Identificiran najprimernejši hibrid koruze primeren za nadaljnjo pobiranje in uporabo koruznih oklaskov,
Razvit prototip za pobiranje oklaskov,
Razvita tehnologija predelave koruznih oklaskov,
Razširjeno znanje med kmeti in širšo javnostjo.

Vir sofinanciranja:
Ukrep 16 Sodelovanje; Podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam (Program razvoja podeželja 2014-2021).

SPLETNE POVEZAVE

• ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
• www.program-podezelja.si

Koordinator projekta: Damjana Vrbnjak, mag.

Predstavitev projekta

The post Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije appeared first on BTS.