Cilj delavnice je bil, da dijake ob Vinarskem potoku spodbudimo k raziskovanju vodotoka in njegove okolice in k prenosu teoretičnega znanja o okolju in naravi v prakso. Mladi morajo razviti občutek povezanosti in odgovornosti do svojega okolja ter v prihodnosti aktivno in ozaveščeno sodelovali pri upravljanju z rekami, potoki in ostalimi vodnimi telesi v lokalnih skupnostih, kjer bodo živeli in delali.

Dijaki so spoznali kako se pravilno vzorčijo vode, kakšne analize lahko delamo in kateri organizmi živijo v Vinarskem potoku.

The post Projekt Life2Rivers – Delavnica Ekoavanture appeared first on BTS.

The post Slovenski zajtrk appeared first on BTS.

Naziv intervencije: IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno

Naziv operacije: Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS): Zmanjšanje razlik v višini pridelkov med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo

Trajanje: 1.7. 2025–30. 6. 2029                                               

Odobrena sredstva: 1.999.991,92 €

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.

Vodja projekta: red. prof. dr. Martina Bavec

Partnerji

• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (vodilni partner)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
• Univerza na Primorskem, FAMNIT
• Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
• KGZS – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
• Biotehniški center Naklo
• Biotehniška šola Maribor
• Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
• Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
• Ekosemena, inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj
• Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj
• Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«, Matjaž Turinek, s. p.
• Biodinamična kmetija Černelič
• Ekološka kmetija Gramona
• Ekološka kmetija Bonistra
• Ekološka kmetija Vegerila
• Ekološka kmetija Podgrajšek
• Ekološka kmetija Šlibar
• Ekološka kmetija Oblak
• Ekološka kmetija Zupančič
• Ekološka kmetija Pukšič
• Ekološka kmetija Topolovec
• Amarant kooperativa, d. o. o.
• Ekološka kmetija Ocepek
• Ekološka kmetija Šumenjak

Kratek opis

Skladno z namenom intervencije se v Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) povezuje 29 partnerjev, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi ,ena visoka in  ena višja šola ter ena srednja kmetijska šola, javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za področje kmetijstva  in okolja, dve zasebni organizaciji s področja semenarstva (zavod in kooperativa) in 13 v kontrolo ter certificiranje ekološkega kmetijstva vključenih KMG različnih pridelovalnih usmeritev v okviru rastlinske pridelave (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v zaščitnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesničarstvo, jagodičevje s poudarkom na jagodah v zaščitenem prostoru in novim jagodičevjem – haskap jagodami, zelišča, oljke, vinska trta)  in tudi različnih smeri/konceptov v okviru ekološke pridelave (tudi biodinamična pridelava, regenerativno kmetijstvo, pridelava brez oranja, pridelava brez živinskih gnojil,…). Različni koncepti organiziranja vključenih KMG, njihovih pristopov trženja in inovativnih rešitev bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes še niso prepričani o uspešnosti ekološke pridelave.

Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, tematiko KEKS, ustrezne NVO ter širše prepoznane ekološke in biodinamične kmetije, omogoča razvoj novega znanja glede na nekatere že identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov in njihovih aktivnosti, kar bo podlaga za doseganje ciljev intervencije. K temu bo pripomogla predvsem nabava raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vključenih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za učinkovitejši razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na področju ekološkega kmetijstva; ob njegovi širitvi z obstoječih 12 % kmetijskih obdelovalnih površin na 18 %, kot je nacionalni cilj do 2027, ali celo na 25 %, kot je cilj EU do leta 2030, bo to največji mogoči prispevek k bolj zelenemu, odpornemu in podnebno nevtralnemu kmetijstvu. Digitalno podprte rešitve, nove, satelitsko vodene in robotizirane tehnike in rešitve, zlasti v oskrbi rastlin in uravnavanju plevelov, ki bodo predstavljene v naslednjih letih v okviru demonstracijskih prikazov vsem zainteresiranim  v Sloveniji, bodo dodaten prispevek k posodabljanju slovenskega kmetijstva.

Osnovno vodilo aktivnosti KEKS je, da je mogoče vse izsledke, inovacije, nove rešitve, dognanja, ki so primerna in dovoljena v ekološkem kmetijstvu, uporabiti tudi v vseh drugih kmetijskih pridelovalnih sistemih. Tako bodo na vse dogodke glede na različne kmetijske panoge povabljeni poleg ekoloških KMG tudi vsi drugi zainteresirani KMG – še zlasti z zaščitenih območij s posebnim poudarkom na vodovarstvenih območjih. Najpomembnejša dodana vrednost KEKS bo morebitna preusmeritev kmetij v ekološko pridelovanje in vključitev v kontrolo na podlagi novo pridobljenih znanj KMG, uspešnega prenosa v okviru AKIS, izvedenih predavanj/delavnic in ogledov prikazov na vključenih raznovrstnih kmetijah ter ob večjih demonstracijah zlasti za ekološko kmetijstvo neobhodne sodobne kmetijske mehanizacije. Nujnost izboljšav različnih tehnologij za potrebe ekološkega kmetijstva, zlasti s področja oskrbe in nege rastlin, varstva rastlin, uvedbe namakanja in zastiranja tal, izboljšanja razpoložljivosti ustreznih sort ter ekološko pridelanih semen in sadilnega materiala ter nabave ustrezne opreme, ki je primerna za specifičnosti in razmere KMG v Sloveniji, so tiste potrebe kmetov, ki smo jih partnerji zaznali in identificirali ob spremljanju in soustvarjanju ekološkega kmetijstva v Sloveniji v preteklih letih.

Glavni fokus KEKS je ekološka rastlinska pridelava. Glede na poznavanje stanja kmetijske pridelave v praksi in samooskrbnosti v Sloveniji, glede na potenciale in strateške dokumente v RS, EU in širše (OZN cilji trajnosti do 2030) smo definirali 5 vertikalnih področij oziroma delovnih sklopov (DS) delovanja in 5 horizontalnih področij, ki bodo vključena v večini DS (shema).

Osnovni problem in končni cilj vseh aktivnosti  v okviru  KEKS je prispevati k zmanjšanju razlik v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo in s tem povečati interes za preusmeritve KMG v ekološko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strateškega načrta RS in Skupne kmetije politike EU in Strategije F2F. S povečanjem površin pod ekološkim kmetijstvom se neposredno pripomore doseganju ostalih ciljev kmetijstva, varovanja narave in okolja ob hkratnem pozitivnem vplivu na ekonomski položaj podeželja ter večjo dostopnost lokalnih ekoloških pridelkov. kar je bilo že v dosedanjih raziskavah velikokrat dokazano.

Cilji konzorcija KEKS

Pričakovani rezultati konzorcija KEKS

Tabla SKP sofinanciranje

The post Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) appeared first on BTS.

Naučili smo se kakšno opremo moramo imeti za terensko delo, kako izvedemo vzorčenje in kako pripravimo vzorec za biološko analizo. Na Vinarskem potoku so dijaki izpolnjevali delovni list v katerem so potok in njegovo okolico zaznavali z različnimi čutili (zvok, vonj, otip), podrobneje so spoznali potok in habitate, ki ga obdajajo, natančno so popisali vodni in obvodni habitat, vrstno pestrost …

Izvedli smo vzorčenje bentoških nevretenčarjev in opravili osnovno kemijsko analizo Vinarskega potoka (pH, amonijak, nitrati, nitriti, fosfati, trdota vode), poleg tega pa smo opravili še merjenje vsebnosti kisika in električno prevodnost.

Po vzorčenju na terenu smo se odpravili v naravovarstveni laboratorij (BioTechLab), kjer smo pripravili vzorce in s pomočjo metode za oceno ekološkega stanja voda opravili vzorčenje vodnih nevretenčarjev. Pri vzorčenju smo si pomagali z določevalnimi ključi. Po vzorčenju smo določili biotski indeks Trent. Biotski indeks Trent je pokazal vrednost 7-8, kar pomeni, da je Vinarski potok v dobrem ekološkem stanju vode, stopnja organskega onesnaževanja pa je pokazala, da je možno šibko onesnaženje.

Kemijsko vzorčenje ni pokazalo preseženih mejnih vrednosti. Kljub temu, ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so bile vrednosti določenih parametrov kljub vsemu nekoliko povišane (nitrat – 10 mg/l, nitrit – 0,2 mg/l, amonijak – 0,2, fosfati – 0,5 mg/l). Vsebnost kisika je znašala pri prvem merjenju 8,85 mg/l, pri drugem pa nekoliko manj, 6,8 mg/l, kar je bila posledica manjšega pretoka v potoku. Električna prevodnost je znašala 658 in 770, kar pomeni, da ni nič kritičnega, ni pa idealno.

DELOVNI LIST – VRSTNA PESTROST TEKOČIH VODA

DELOVNI LIST – METODA ZA OCENO EKOLOŠKEGA STANJA VODA

The post Vzorčenje bentoških nevretenčarjev appeared first on BTS.

Delavnica je potekala pod sloganom:

• “Voda in človek – sili, ki spreminjata okolje in naravo«, in
• »Skrbništvo in upravljanje z rekami v mojem kraju«.

Glavni del je bil namenjen terenskemu vzorčenju, ki je potekalo v neposredni bližini šole v Vinarskem potoku. Udeleženci smo se pod strokovnim vodstvom podali v naravo, kjer smo opravili vzorčenje vodnih nevretenčarjev.

Po odvzetih vzorcih smo z delom nadaljevali v naravovarstvenem laboratoriju, kjer smo določali prisotne vrste v vzorcih in ocenili ekološko stanje vode. V vzorcu vode smo našli ličinke enodnevnic, ličinke mladoletnic, postranice, trzače, maloščetince. Glede na najdene organizme smo določili biotski indeks Trent. Določili smo oceno 5 od 10, kar pomeni, da je ekološko stanje dokaj dobro. Za točnejšo oceno bo potrebno opraviti še več vzorčenj in opraviti tudi kemijsko analizo vode.

Za konec smo dobili uporabne napotke, kako pristopiti do odločevalcev, ki upravljajo z našimi vodotoki.

Pridobljeno znanje iz delavnice bomo z veseljem prenesli na naše učence in dijake.

Vsi prisotni se zahvaljujemo mentoricam za odlično izvedeno delavnico.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner

The post Regionalna delavnica projekta LIFE2RIVERS appeared first on BTS.

Več o uvodnem srečanju in spletnih izobraževanjih si lahko preberete na spodnjih povezavah:

UVODNO SREČANJE

1. SPLETNO IZOBRAŽEVANJE

2. SPLETNO IZOBRAŽEVANJE

The post Uvodno srečanje in spletni izobraževanji appeared first on BTS.

Koordinatorja projekta: Natalija Horvat in Simon Gračner

The post Life2Rivers – EkoAvanture appeared first on BTS.

Prvi dan nas je čakala malo daljša vožnja z avtobusom. Ob prijetnem kramljanju in obveznih postankih so se kilometri hitro nabirali. Na poti smo občudovali številne vetrnice, ki stojijo na gričih okoli avtoceste.

Po slabih osmih urah vožnje pa se nam je prikazal čudovit pogled na mesto Omiš. Ob takšnem pogledu hitro pozabiš na vse ure preživete na avtobusu.

Pozno popoldan in zvečer pa smo že raziskovali mesto, ki leži stisnjeno med morjem in bližnjimi hribi. Že zaradi sončnega zahoda se je splačalo priti tako daleč.

Drugi dan nas je pot najprej vodila do OŠ Josipa Pupačića, kjer nas je pozdravila ravnateljica, otroci pa so nam pripravili kratek kulturni program, nam predstavili šolo in povedali kaj oni počnejo pri projektu GLOBE.

Sledil je voden ogled mesta Omiš in trdnjave Mirabela.

Popoldan pa je bil namenjen vožnji z ladjico po kanjonu reke Cetine.

V kraju Kaštel Slanica pa nas je čakalo delo. Razdelili smo se v dve skupini, skupina A je s pomočjo GLOBE protokolov preučevala fizikalno-kemijske lastnosti rečne vode, skupina B pa je primerjala fizikalne in kemijske lastnosti različnih vzorcev tal.

Pozno popoldan smo se polni lepih vtisov in znanj vrnili v Omiš.

Tretji dan je prinašal vožnjo z ladjo Tornado na otok Brač. Najprej smo obiskali mesto Pučišće, ki je znano po belem kamnu iz katerega so praktično vse stavbe v mestu. Ogledali smo si klesarsko šolo, ki je edina na Hrvaškem. V njej dijaki iz belega kamna izdelujejo prave mojstrovine.

Sledilo je delo po skupinah. Ponovno smo izvajali poskuse iz hidrologije in pedologije. Za konec pa smo si ogledali še mesto.

Iz mesta Pučišće smo se z ladjo prepeljali do mesta Postira, kjer smo si privoščili slano kopel v morju.

Po ohladitvi smo se vrnili v Omiš, kjer smo prost preostanek dneva izkoristili za sprehod po mestu in kopanje. Voda je imela v teh dneh še vedno zelo prijetnih 22,5 °C.

Sredino dopoldne je bilo namenjeno GLOBE kvizu in GLOBE igram, kjer so morali učenci in dijaki pokazati koliko poznajo naravo, podnebne spremembe … in se preizkusiti v različnih nalogah s področja hidrosfere, pedosfere, biosfere in atmosfere, kjer pa so morali uporabiti veliko domišljije in iznajdljivosti.

Najboljše znanje in spretnost je pokazala ekipa del katere so bili tudi naši dijakinji Eva Hanc in Nuša Krajnc. Čestitke.

V popoldanskem času pa so se učenci in dijaki posvetili fenologiji in se naučili kako spremljamo spremembe na drevesih v jesenskem času.

Učitelji pa smo se naučili kako lahko koristno uporabimo vse podatke, ki jih najdemo v GLOBE bazah.

Ker dobre stvari vedno hitro minejo, je tu že bil četrtek, kar je pomenilo, da se moramo posloviti od prekrasnega mesta Omiš. Polni lepih spominov in znanj smo se odpravili nazaj domov.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: udeleženci GLOBE izmenjave

The post Projekt GLOBE v Omišu (Hrvaška) appeared first on BTS.

Pet šol iz Slovenije, med njimi je bila tudi Biotehniška Šola Maribor, je obiskalo OŠ Šime Budinića v Zadru. Iz Biotehniške šole Maribor so se izmenjave udeležili Gašper Bašič in Žan Tertinek, oba 3.aNT in profesorica Natalija Horvat.

Učenci in učenke gostujoče šole so pri pouku predstavili meritve in protokole, ki jih izvajajo. Sledilo je terensko delo. Udeleženci so v sklopu protokola atmosfera (temperatura zraka in oblaki) raziskovali ozračje (določili so trenutno skupno oblačnost, barvo neba, vidljivost ter prepoznavali vrste oblakov). Za protokol biosfera so pri pouku najprej izdelali merilna pripomočka denziometer in klinometer, na terenu pa so se naučili, kako z njuno pomočjo izvesti protokol pokrovnost in izračunati višino drevesa, kar so dodatno preverili še s pomočjo spletne aplikacije GLOBE Observer. Udeleženci so se naučili tudi pravilno izmeriti  dolžino svojega koraka, kar so potrebovali za nadaljnje meritve biometrije, ko so določali dominante in kodominantne vrste dreves. V popoldanskem času so učenci in dijaki snemali video-vodiče za posamezne protokole, ki bodo po zaključku projekta dostopni vsem kot pomoč pri pravilnem izvajanju meritev.

Vsi udeleženci so se strinjali, da je pri izvajanju vseh protokolov potrebno veliko vaje, natančnosti in vztrajnosti.

Udeleženci izmenjave

The post Projekt GLOBE v Zadru (Hrvaška) appeared first on BTS.

Sam projekt spodbuja dijake, da tudi tekom celega leta posegajo po lokalnih živilih in jih pridelajo doma ali kupujejo na bližnjih kmetijah ali lokalnih zadrugah, tržnicah. 

The post Tradicionalni slovenski zajtrk appeared first on BTS.