l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

logo1    logo2

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students

Uvod v projekt Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students

V šolskem letu 2018/2019 smo s šolo Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji (http://www.stadtteilschule-rissen.de/) zaključili dvoletni projekt We can bee friendlier to the nature. Več o zaključenem projektu si lahko preberete na povezavi: http://www.bts.si/index.php/dejavnosti/projekti/mednarodni-projekti/stadtteilschule-rissen-iz-hamburga-v-nemciji.

Zaradi odličnega sodelovanja pri prvem projektu smo se odločili, da nadaljujemo s pripravo novega.

Preberi več

Blog projekta

Vse, ki vas zanima kaj delamo v okviru projekta Erasmus+ z naslovom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students je tu blog, ki vam bo v pomoč pri spremljanju naših aktivnosti. Na blogu si lahko preberete kaj dela partnerska šola iz Rissena v Hamburgu in kaj delajo naši dijaki.

Blog je v angleškem jeziku, ker je to uraden jezik projekta. Verjamem, da to ne bo ovira pri spremljanju našega dela.

Blog projekta: https://www.letitrainasolarpoweredirrigationsystem.com/

Ekipa projekta Erasmus+

Meteorološko poročilo za april

Leta 2018 sem se spraševal: “Je april pomladni ali poletni mesec?”, v letu 2020 pa: “Lahko bi rekli nič novega”. Zakaj v letu 2018 takšna izjava? Ker je bil april nadpovprečno topel. Kaj pa 2020? Spet smo bili deležni pozeb. No, za leto 2021 bi težko ponovno dejali: “Spet nič novega.” Letošnji april je ponudil pestro vremensko dogajanje: nadpovprečno nizke povprečne temperature, minus v jutranjih urah in posledično pojav pozebe, ki je naredila ogromno škode sadjarjem, na drugi strani pa tudi temperaturo nad 26 °C, dokaj veliko padavinski dni, a vseeno je bilo padavin premalo, pa še to kar je padlo, je zelo hitro posušil veter, ki nas je spremljal skoraj vsak dan. Marsikdo je dejal: “Zakaj pa nimajo oroševalnega sistema, ki bi varoval nasade pred pozebami?” Oroševalni sistem se lepo sliši.

Preberi več

Poraba vode v gospodinjstvu

Poraba vode v gospodinjstvih

Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?

Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.

Poraba vode v Sloveniji

Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m3 na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.

Preberi več

Kaj menijo dijaki o vodi in namakanju?

Voda je tema, o kateri govorimo praktično vsi. O njej se govori doma, med sosedi, v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, med upokojenci ...

Zakaj se toliko pogovarjamo o njej? Verjetno zato, ker brez nje ni življenja. Žal pa se vedno več govori o njej zaradi tega, ker jo je vedno manj, predvsem pitne vode. Tako tekoče kot stoječe vode so vedno bolj onesnažene. Vedno več pa se o njej govori tudi v povezavi z namakanjem rastlin.

Kaj pa menijo naravovarstveniki o vodi? Kaj jim pomeni voda? Kaj je za njih čista voda? Kaj je namakanje oz. kakšen pomen ima?

Verjetno se marsikdo najde v njihovih odgovorih. Kako zares pa se zavedamo, da je skrajni čas, da nekaj ukrenemo za zaščito različnih virov vode pa je druga zgodba. Tudi o namakanju večjih površin moramo vedno bolj razmišljati, saj so padavine zelo neenakomerno razporejene in posledično je vedno več suš, ki ogrožajo naše pridelke.

Preberi več