Pogoji za napredovanje V izobraževalnih programih se za odrasle načeloma ne opredeli pogojev za napredovanje.
To se stori le izjemoma takrat, kadar je za uspešno delo nujno, da posameznik izpolni določene obveznosti, da lahko obvlada zahtevnejšo snov v nadaljevanju programa. Izbiro o načinu in hitrosti napredovanja v izobraževalnih programih se prepusti posamezniku ali dogovoru med posameznikom in izvajalsko organizacijo.
Prisotnost pri pouku teoretičnih predmetih praviloma ni obvezna, razen za kandidate, ki jim šolanje plačuje Zavod RS za zaposlovanje. Doseganje standardov znanja dokazujejo z opravljanjem izpitov. Kandidati, ki imajo priznane posamezne izpite ali dele izpitov, so oproščeni obveznosti iz teh predmetov. Za to morajo predhodno predložiti ustrezno dokumentacijo. Kandidati so lahko oproščeni udeležbe z izobraževalnim programom predpisanih oblik praktičnega izobraževanja (praktični pouk ali praktično izobraževanje v delovnem procesu), če imajo najmanj dvakrat toliko ur delovnih izkušenj na delovnih mestih, za katere se izobražujejo, kot je predvidenih ur po predmetniku praktičnega usposabljanja. V tem primeru se neposredno prijavijo k preizkusu praktičnih znanj v obsegu praktičnega pouka. O tem s sklepom odloči ravnatelj.
Pogoji za dokončanje programa Kandidat ima dokončan letnik, ko je opravil vse obveznosti za posamezni letnik. Določanje pogojev za dokončanje programa je povezano z doseganjem opredeljenih ciljev, ne smejo pa biti povezani z organizacijo izobraževanja (obseg obvezne udeležbe predavanj, obvezen vpis v posamezen letnik,...)
Kandidat ne more pristopiti k opravljanju poklicne mature in zaključnega izpita, dokler nima opravljenih vseh predpisanih obveznosti in poravnanih vseh finančnih obveznosti.
Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja ter izpitni roki.
Pri preverjanju in ocenjevanju znanja se morajo, kot za dijake, upoštevati Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur.l.RS 76/2005) ter posebnosti dela z odraslimi.
Ocenjevanje odraslih se lahko opravi
- z delnimi izpiti po vsebinsko zaokroženih sklopih, v okviru posameznega predmeta, glede na kataloge znanj oz.učne načrte ali
- s končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih, ali iz posameznega predmeta za posamezni letnik, ali iz posameznega predmeta za celoten izobraževalni program ali za več letnikov hkrati.
Razen teh, lahko odrasli opravljajo še sprejemne, diferencialne in dopolnilne izpite.
Z dopolnilnimi izpiti se ponovno ocenjuje znanje po opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku izobraževalnega programa, z namenom izboljšati pozitivno oceno.
Pisne izpite se lahko nadomesti s samostojnimi pisnimi izdelki, kot so seminarske naloge, naravoslovne naloge, projekti, izdelki, prikazi v stvarnem delovnem okolju.
Naloge, ki se uporabljajo za ocenjevanje, morajo biti oblikovane tako, da so primerne sposobnostim odraslih in načinu njihovega komuniciranja.
Za odrasle veljajo isti izpitni katalogi kot za mladino, izvedba ocenjevanja znanja na poklicni maturi in zaključnih izpitih pa je za odrasle opredeljena z veljavnimi pravilniki o poklicni maturi in zaključnem izpitu.
Učitelj v programu je pri svojem predmetu dolžan upoštevati zgoraj navedena priporočila. Način ocenjevanja , ki ga bo uporabil, določi sam in o tem seznani kandidate. Prvi izpitni rok se razpiše najkasneje v roku enega meseca po končanih predavanjih.
V primeru, ko kandidati opravljajo izpit iz predmetov, za katere ni bilo organizirano predavanje, učitelj v dogovoru z ravnateljem in vodjem izobraževanja določi izpitni rok. Pred tem je kandidatu treba omogoči opravljanje konzultacij.
Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, tudi izven rokov določenih s šolskim koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
Redni mesečni izpitni roki in konzultacije so v času govorilnih ur učiteljev, ki so javno objavljene na oglasni deski. Kandidati se morajo k izpitu prijaviti v tajništvu ali vodji izobraževanja odraslih, s prijavnico ZAPISNIK O IZPITU, obrazec 1,49. Vodja izobraževanja odraslih nato v dogovoru z ravnateljem, razpiše izpitni rok.
Evidentiranje izpitov Po opravljenem izpitu učitelj izpolnjen zapisnik oz. prijavnico izroči vodji izobraževanja odraslih, oceno vpiše v indeks in redovalnico. V redovalnico zraven ocene vpiše tudi datum opravljanja izpita.
Če je kandidat samoplačnik ali opravlja izpit tretjič ali več, odda učitelju skupaj s prijavnico tudi potrdilo o ponovnem plačilu izpita. Pred posameznim izpitom učitelj preveri seznam samoplačnikov v tajništvu šole ali pri vodji izobraževanja odraslih, tj. ali imajo kandidati, ki bodo k izpitu pristopili vse poravnane obveznosti, kar jim omogoča pristop k izpitu. Če kandidat nima poravnanih obveznosti, ne more pristopiti k izpitu. V kolikor po presoji učitelja kandidat kljub temu izpit opravlja in opravi, se mu ocena ne vpiše v indeks, dokler obveznosti ne poravna..
Kandidatom, ki so bili neuspešni, se omogoči opravljanje izpita v naslednjih razpisanih rokih. Pisne izdelke do konca šolskega leta hrani učitelj.
Roki preverjanj poklicnih kvalifikacij
Roke za preverjanje poklicnih kvalifikacij Državnemu izpitnemu centru (RIC) predlaga izvajalec – šola. RIC predloge uskladi in javno objavi, tako, da je na območju države najmanj dvakrat letno zagotovljeno preverjanje za vsako poklicno kvalifikacijo. |
ŠOLA
