EKSKURZIJA GORENJSKA 14.10.2009 smo se z dijaki naše šole, s 1.a, 1.b in 1.c, odpravili na strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, na Pot kulturne dediščine. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na Račjem dvoru in se z avtobusom popeljali proti Gorenjski. 
Najprej smo se ustavili v Žirovnici, kjer smo obiskali rojstno hišo slovenskega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in kritika, Matija Čopa. Kot zanimivost, je naša pot vodila mimo hiše, v kateri se je rodila Marija Prešeren, rojena Svetina, mati Franceta Prešerna. 

V rojstni hiši Matija Čopa smo se udobno posedli in prisluhnili kratki interaktivni predstavitvi »kulturne poti«, ki je bila pred nami. Izvedeli smo precej podatkov, ki smo jih bodisi ponovili kot že osvojeno znanje iz osnovnih šol bodisi smo jih slišali prvič. Vsekakor pa je bilo zanimivo izvedeti, kaj vse bomo ta dan naše ekskurzije videli oziroma katere hiše znanih umetnikov bomo obiskali. 
Po končanem ogledu rojstne hiše Matija Čopa smo si, po poti do avtobusa, z zanimanjem ogledali še okolico Žirovnice. 


Čeprav so bile naše ciljne točke dokaj blizu med seboj, smo vendarle morali uporabiti avtobus, ki nas je popeljal od ene točke do druge. Določen del poti pa smo prehodili peš in si ogledovali okolico, predvsem gore, ki so se tako skrivnostno in čarobno razprostirale pred in za nami. Naslednja postojanka so bile Doslovče in rojstna hiša slovenskega pisatelja, dramatika in duhovnika Frana Seliškega Finžgarja. 
V hiši smo si ogledali statve, na katerih je delal Finžgarjev ded ter šivalni stroj, na katerega je Finžgarjev oče šival irharste hlače in kožuhe. Finžgarjeva družina je sodila k sloju kajžarjev, zato jim je tkalska obrt prinesla nekaj dodatnega dohodka, kajti družina ni imela veliko zemlje, zato se ni mogla preživljati zgolj s kmetijstvom. Znana je bila tudi črna kuhinja, kjer so pripravljali obroke in pa majhna izba, v kateri so spali. 
Ko smo zapuščali hišo, smo po poti do avtobusa lahko občudovali prečudovite gore, ki so se razprostirale pred nami, med drugim tudi najvišji vrh Julijskih Alp in Slovenije, ki ima za Slovence simbolni pomen, saj je njegova silhueta upodobljena v državnem grbu, to je Triglav. 
Sledila je rojstna hiša slovenskega pisatelja in duhovnika Janeza Jalna v Rodinah. 
Za hišo in bogato zbirko iz življenja in dela pisatelja skrbi Janez Mulej, pisateljev nečak, z družino, zato domačija kar izžareva pristno domačnost, gostoljubnost in toplino. 
Obiskali pa smo tudi rojstno hišo slovenskega pesnika in pravnika Franceta Prešerna, v znani Vrbi na Gorenjskem. 
Čeprav že nekoliko utrujeni, pa vendarle vedoželjni, smo se odpravili v hišo. 
Po zanimivem in poučnem pripovedovanju prijazne gospe, smo izvedeli nekaj že znanih, pa tudi nekaj manj znanih zgodb iz življenja slovenskega kulturnega umetnika. Zanimivo je, da se je družini po domače reklo Pri ribičevih. Seveda možnosti za ribolov v teh krajih ni bilo veliko. Torej od kod to ime? Ena od razlag je ta, da je hiša stala nekoliko na hribu. Domačini so hribu rekli »hribče«. Če so šli k Prešernovim na obisk, so dejali, da gredo na hribče oziroma k hribčevim, kar je pomenilo, da gredo k družini, ki živi na hribu. Iz tega je potem skrajšano nastalo »k rib’čevim«. Zato je imela družina, ki je spadala med gruntarske družine, na leseni mizi, okoli katere se je družina zbirala ob obedu, intarzirano obliko ribe. 
Treba je omeniti tudi poseben prostor v hiši, ki smo ga lahko zasledili prav v vseh obiskanih kulturnih hišah, to je bogkov kot, ki se nahaja v kotu, kjer stoji miza s klopmi, nad njo pa visi razpelo s Kristusom. 



Na koncu naše ekskurzije smo se odpeljali na Bled, naselje ob Blejskem jezeru, ki sodi med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Ker nam čas ni dopuščal, da bi si Bled z jezerom in okolico ogledali s sprehodom, smo se odločili, da se odpeljemo na vrh griča, kjer stoji grad. Imeli smo željo, da bi si naselje in njeno okolico ogledali iz bajnega razgleda z blejskega gradu, a ker bi to lahko storili le s plačilom vstopa na razgledno ploščad, smo se odločili, da se počasi vendarle vrnemo proti domu in si ta, občudovanja vreden, razgled rezerviramo za naslednjo ekskurzijo. Polni lepih vtisov smo se v popoldanskih urah vrnili v Maribor. Več fotografij si lahko ogledate v FOTOGALERIJI. Zapisala: Monika Rubin, prof. |