l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Hrana ni za tjavendan

hrana ni za tjavedndan logotip

Dijaki se zavedajo pomena uživanja lokalne hrane in prednosti zaužite hrane iz neposredne okolice z manjšim tveganjem za okolje, manjšim onesnaževanjem okolja, posledično pa tudi, da uživajo hrano, ki čim manj obremenjuje okolje z izpusti CO2.

Zavedajo se, da je pomembno pridelovati lokalno pridelano hrano po smernicah integrirane pridelave. Želeli bi, da bi bilo na njihovih jedilnikih čim več hrane iz ekološke pridelave.

Dijaki Biotehniške šole Maribor se zavedajo problematike zavržene hrane. Želijo si, da bi se odnos do zavržene hrane spremenil. S projektom HRANA IN ZATJAVENDAN želimo opozoriti na to problematiko, ki se pojavlja tudi na naši šoli. Z različnimi dejavnostmi želimo prispevati k zmanjšanju količin zavržene hrane v šoli in tudi doma.

 

Cilji projekta:

  • Osveščanje dijakov o pomenu zdrave hrane.
  • Osveščanje dijakov o problematiki zavržene hrane (iz gospodinjstva in šolske menze).
  • Osveščanje dijakov o vrsti in količini zavržene hrane v šolski menzi (šolska malica) dnevno. Iskanje vzrokov, zakaj dijaki zavržejo hrano.
  • Osveščanje dijakov, da je zaželeno, da posegajo po hrani iz lokalnega okolja. Pri tem želimo dijake spodbuditi, da bi ti spremenili prehrambene navade, ki bi bile vezane na potrebe zauživanja čim več sadja in zelenjave iz lokalnega okolja, ki bi ga zamenjali s sladkarijami in slanimi prigrizki. Prav tako bi želeli, da bi dijaki zaužili čim več mlečnih izdelkov, ki so prav tako pridelani v lokalnem okolju.
  • Pregled šolskih jedilnikov.
  • Razgovor oz. intervju s odgovornimi za šolsko prehrano in z dobavitelji šolske prehrane na BTŠ Mb o stanju in vzrokih zavržene šolske prehrane na BTŠ Mb.
  • Poiskati vzroke in nakazati ukrepe za izboljšanje dosedanjega stanja zavržene hrane in neprevzetih malic.
  • Popisati okvirno količino zavržene hrane pri posameznih obrokih šolske malice (dnevnik zavržene hrane).
  • Oceniti kako so dijaki zadovoljni s ponudbo hrane v šolski menzi (intervju).
  • Obveščanje dijakov o rezultatih popisa in analiza stanja zavržene hrane (informacijski kotiček na šoli).
  • Poiskati vzroke slabih prehrambenih navad dijakov naše šole.

Vodji projekta: Helena Slivnjak Ramuta

Simon Gračner