l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Ekskurzija v Celje 2016

Dijaki 2.a oddelka smer naravovarstveni tehnik smo se zbrali 12. aprila pred Račjim dvorom, da se odpravimo na strokovno ekskurzijo v Celje.
Najprej smo si ogledali RCERO Celje (Regijski center za ravnanje z odpadki). Regijski center za ravnanje z odpadki je bil zgrajen leta 2008 in je namenjen zbiranju odpadkov širše regije, ki zajema okoli 250.000 prebivalcev.

Imajo novo deponijo, ki je narejena po najnovejših standardih. Deponija ima pet zaščitnih slojev in zaključno folijo. Ko je deponija polna nasujejo zemljo ter zasadijo drevesa.

CELJE 2016 001

Mešanih odpadkov ne dajejo na deponijo, ampak jih presortirajo in na ta način pridobijo surovine, hkrati pa s tem zmanjšajo toplogredne pline (metan). Mešane odpadke ločijo na gorljivi in na negorljivi del. Na deponiji tudi meljejo lesne odpadke in razstavljajo kosovne odpadke. Kompaktor je stroj na deponiji za zbijanje odpadkov (zbijajo plast po plast), zato, da lahko odložijo več odpadkov. Celje pridobiva toplotno energijo tudi s kurjenjem odpadkov. Cilj tega je, da izgubijo čim manj uporabnih virov.
Po ogledu deponije smo se odpravili na ogled sortirnice ločeno zbranih frakcij in kompostarne biogenih/zelenih odpadkov.

CELJE 2016 002CELJE 2016 003

V sortirnici gredo odpadki po traku, na koncu katerega delavci ročno sortirajo odpadke (plastične vrečke, plastenke, tetrapaki, papir). Ločene frakcije gredo kasneje naprej v predelavo, da se predelajo v nove izdelke. Letno gre skozi sortirnico 9.000 ton odpadkov.

CELJE 2016 004CELJE 2016 005

V kompostarni predelajo letno kar 5.000 ton bioloških odpadkov. Odpadke najprej zmešajo kasneje jih prenesejo v halo, kjer naredijo do 5 m visoke kupe, ki jih med kompostiranjem premečejo. Po 10 tednih nastane kompost, ki ga presejejo, da na ta način izločijo plastiko in druge neželjene snovi.

CELJE 2016 006CELJE 2016 007

Ob koncu ogleda smo se sprehodili do tehtnice, kjer smo se lahko vsi naenkrat stehtali. Ugotovili smo, da smo lahki kot peresce.

CELJE 2016 008

Pot smo nadaljevali v center Celja, kjer smo najprej slišali nekaj o zgodovini Celja. Tako smo izvedeli, da so se 300 let pr. n. št. na tem območju naselili Kelti, ki so naselbino poimenovali Keleia. Nasledili so jih Rimljani in preimenovali mesto v Celeia. Ker je bilo mesto lepo urejeno (vile iz marmorja) so ga imenovali tudi Troia Secunda (Druga Troja). Leta 452 so Huni povsem uničili mesto. Pomemben mejnik v zgodovini mesta pa so predstavljali grofi Celjski, ki so vrhunec svoje moči dosegli v času vladanja Hermana II. Zadnja predstavnika rodbine pa sta bila Friderik II. (sin Hermana II.) in Ulrik II. (vnuk Hermana II.). Po smrti Ulrika II. je mesto prešlo v roke Habsburžanov. Za gospodarski razvoj Celja je pomembna letnica 1846, ko je zaključena izgradnja železnice Dunaj - Trst.

Po nekaj zgodovinskih dejstvih o Celju, smo se odpravili na ogled kulturnih znamenitosti, ki jih v mestu ni malo.

Dvonadstropna železniška postaja

Zgrajena je bila leta 1846, ko je v Celje pripeljal prvi vlak. Zraven postaje, sredi ceste, smo lahko občudovali platano, ki je bilo leta 2006 izbrano za naj drevo v Sloveniji. Je prav posebno mestno drevo. Zaradi svoje lege, oblike in starosti ima velkiko naravovarstveno ter krajinsko vrednost in je razglašeno za dendrološki naravni spomenik.

CELJE 2016 009CELJE 2016 010

Celjski grad

Ob platani se nam je odpiral lep pogled na Celjski grad. Stari grad je bil zgrajen že v 12. stoletju. Videli smo tudi znameniti Friderikov stolp, ki je bil obrambni stolp in je služil kot zatočišče pred napadalci.

CELJE 2016 011

Mestna hranilnica

Stavba stara skoraj 130 let. Ima zelo zanimivo fasado. V njej so prostori mestne hranilnice.

CELJE 2016 012CELJE 2016 013

Celjski dom

Letos praznuje 110. obletnica postavitve. Gradnja je trajala od 1905-1906. V njem se je zbiralo celjsko nemško meščanstvo.

CELJE 2016 014

Kip Alme Karlin

Bila je svetovna popotnica, pisateljica in poliglotka. Okoli sveta je potovala osem let. Pisala je knjige o tem kako je potovala. Živela je od leta 1889 do 1950.

CELJE 2016 015

Staro krščanska krstilnica

Krstilnica je bila del starokrščanskega kompleksa z baziliko, ki je v začetku 5. stoletja nastal na ruševinah starejših stavb. Osmerokotni kristalni bazen je bil najverjetneje pokrit z baldahinom na osmih stebrih, kot prikazuje poskus rekonstrukcije.

Ljudska posojilnica

Stavba, ki jo je postavil slovenski arhitekt Jože Plečnik. Zanimiva je zaradi stebričastih balkonov.

CELJE 2016 016

Mestna tržnica

Bila je izbrana med 39 najboljših projektov za evropsko nagrado za sodobno umetnost. Na tržnici imajo veliko prireditev na katerih se lahko predstavijo s svojimi projekti tudi osnovnošolci in srednješolci.

CELJE 2016 017

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Postavljena je bila v 13. stoletju. Svoje prvotne podobe ni ohranila, ker so jo večkrat uničili požari. Leta 1798 je pogorelo celotno mesto Celje.

CELJE 2016 018

Mestni magistrat

Stavba je iz 17. stoletja. V njej je bil mestni magistrat, sedaj pa je v njej Muzej novejše zgodovine Celje in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog. Ta muzej obiskuje ogromno osnovnih šol.

CELJE 2016 019

Prothazijev dvorec

Dvorec je iz 18. stoletja. Bil je last graščaka Antona Prothasija. Sedaj je v njem poročna dvorana.

CELJE 2016 020

Slovensko ljudsko gledališče z obrambnim stolpom

Gre za enega od štirih obrambnih stolpov, ki še stojijo v Celju. Včasih je bila to mestna mučilnica in je najbolj poznan stolp. Stoji zraven Slovenskega ljudskega gledališča. Leta 1849 je bila v stolpu prvič predstavljena Županova Micka v slovenskem jeziku. Gledališče je bilo zgrajeno leta 1885.

CELJE 2016 021CELJE 2016 022

Spomenik Vojna in mir

Postavljen je bil med leti 1954 in 1958. Visok je skoraj 10 m in je narejen iz granitnega bloka, motivi pa so iz brona.

CELJE 2016 023

Kip Josipa Pelikana

Celjski fotograf, ki je živel od leta 1885 do 1977.

CELJE 2016 024

Narodni dom

Letos mineva 120 let od njegove izgradnje. Sedaj so v njem prostori Mestne občine Celje. V njem se je dobivalo celjsko slovensko meščanstvo.

CELJE 2016 025

Knežji dvor

Bil je rezidenca grofov Celjskih, nato vicedomski urad in vojašnica. Sedaj je v njem Galerija sodobne umetnosti Celje in stalni postavitvi Pokrajinskega muzeja Celje: arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom (tu so tudi ostanki rimske ceste) in razstava Grofje Celjski.

CELJE 2016 026CELJE 2016 027

Kvartirna hiša

V njej so nekdaj bivali vojaki. V njej je med drugim živela Sofija Hess, ki jo je tudi v Celju redno obiskoval Alfred Nobel.

Stara grofija

V tej stavbi je sedež Pokrajinskega muzeja Celje. Leta 1926 so v njej odkrili znameniti Celjski strop. Za njo pa je urejen lapidarij na prostem.

CELJE 2016 028

Osrednja knjižnica Celje

Je tretja največja knjižnica v Sloveniji in ima 16.000 članov ter več kot milijon obiskovalcev letno.

CELJE 2016 029CELJE 2016 030

Cerkev Sv. Danijela

Sedaj je stolnica Celjske škofije.

CELJE 2016 031

Kip splavarja

Kip splavarja je spomin na plovno pot, po kateri so flosarji s splavi tovorili les po reki Savinji.

CELJE 2016 032

Ob obrežju reke Savinje smo se počasi odpravili do enega izmed vhodov na Mestni gozd.

CELJE 2016 033CELJE 2016 034

Ob 12.30 uri (točen kot švicarska ura) prispe vodič Boštjan Hren in nam pove nekaj osnovnih stvari o mestnem gozdu, in kaj sploh to je.

CELJE 2016 035

Je najbolj obiskan del javne površine v Celju (Anski vrh). Ta gozd obišče približno 4.000 obiskovalcev letno. Simbol mestnega gozda predstavlja hišico v sredini drevesa, ki predstavlja mesto in krošnja okoli drevesa predstavlja drevo oz. gozd.

CELJE 2016 036

Na začetku gozdnih poti je tabla, ki vsebuje vse informacije za nadaljevanje poti (napisan tudi v angleščini).
Napisano je zakaj je mestni gozd pomemben in kaj lahko od njega pričakujemo.

Ob nadaljevanju poti lahko na drevesih opazimo znak, s katerim so včasih označevali srčno pot.

CELJE 2016 037

Če tega gozda ne bi bilo, bi bilo veliko več plazov, zato gozd varuje tudi domove. Pomemben je tudi gozdni rob, ki ima predvsem ekološko vlogo. Gozdni rob je življenski prostor za določene živali (ptice, mali glodalci...), je tudi jadro, ki varuje gozd pred močnim vetrom, zato preprečuje večje katastrofe, katere bi lahko povzročil veter.

CELJE 2016 038

Po gozdu se večkrat sprehajajo divji prašiči, ponavadi ponoči in ob polni luni. Največkrat se radi zadržujejo v temnih gozdovih ali ob koruzi. V mestnem gozdu pa se radi zadržujejo na enem mestu, kjer imajo svoj bazenček (kar je ekološka vloga gozda).

CELJE 2016 039

Vodič nam je povedal, da želijo z gozdno pedagogiko pobliže predstaviti vlogo gozda, in da spoznamo gozd z vsemi svojimi čutili, kar dosežemo z raznoraznimi aktivnostmi.

CELJE 2016 040CELJE 2016 041

CELJE 2016 042CELJE 2016 043

Malo pod vrhom mestnega gozda stoji lesena hiša na drevesu. Nastala je v sklopu projekta GREEN4GREY. Vpeta je med 6 dreves (5 bukev in 1 smreka) 2/3 hiše stoji na štirih stebrih, 1/3 je uprta na drevesa.

CELJE 2016 044CELJE 2016 045

Ko so postavljali hiško, ni bilo v napoto nobeno drevo, zato ni bilo potrebno nobenega podreti. Narejena je iz lesa (90%) duglazije (zraste približno 60 do 80 m visoko). Ta drevesa so posekali iz zaledja Celja in ga prenesli v ta gozd. Les je bil sušen predenj se je z njim začelo graditi. Hiška je stala približno 47.000 €, v 95 odstotkih jo je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška ter vlada Republike Slovenije. Obisk hišice je bil že od začetka nad pričakovanji. Zaradi tega se je občina Celje odločila, da bo v hišo napeljala še elektriko in vodo. Gradnja je trajala tri mesece. Hiša je kot učilnica na prostem, torej je v osnovi namenjena za izobraževalni namen.

CELJE 2016 046CELJE 2016 047

Gozd daje prijetno klimo, zato je v hiški poleti zelo prijetno.

CELJE 2016 048

Po ogledu hiške smo se odpravili nazaj na vhod v Mestni gozd, se zahvalili in odpravili z avtobusom nazaj v Maribor.

Zapisala: Lara Dobaj, 2.a NT

Fotografije: Simon Gračner in Lara Dobaj