l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Kontakt

Vrbanska cesta 30

2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

E-pošta: info@bts.si

Fotogalerija

galerija

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Naravoslovni dan za dijake 4. letnikov

Velenjski grad in Muzej premogovništva Velenje

V torek, 10. 9. 2019, smo se dijaki 4. letnikov odpravili na naravoslovni dan v Velenje. Razdeljeni v dve skupini smo si ogledali Velenjski grad  in Muzej premogovništva Slovenije.

Naša skupina se je najprej sprehodila po enem najlepših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem, to je Velenjskem gradu. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1270, danes pa je pod okriljem Muzeja Velenje. V tem času se je izmenjalo mnogo lastnikov, ki so s seboj odnesli vse, kar je bilo možno premakniti.

VELENJSKI GRAD 2019 001

VELENJSKI GRAD 2019 002VELENJSKI GRAD 2019 003

Na začetku smo si ogledali staro prodajalno, kakršne so delovale še pred dobrimi šestimi desetletji. V njej je prodajalka ali prodajalec stregel kupcem živila in druge izdelke, saj ni bilo specializiranih trgovin, zato je bilo moč v eni trgovini kupiti praktično vse.

VELENJSKI GRAD 2019 004VELENJSKI GRAD 2019 005

Tudi gostilna je bila izjemno pomemben prostor, v njej so se porajale nove ideje, sklepale kupčije in prenašale informacije.

VELENJSKI GRAD 2019 006

VELENJSKI GRAD 2019 007VELENJSKI GRAD 2019 008

Sledila je Afriška razstava češkega popotniškega para. Vodnica, ki nas je popeljala po gradu nas je seznanila z zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita, ki so ga skupaj z ženo Ireno okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje Na ogled je postavljenih več zanimivih predmetov in mask afriških ljudstev, poleg njih pa so postavljeni kipi obrazov tamkajšnjih ljudstev, ki sta jih izrezovala na poti.

VELENJSKI GRAD 2019 009

VELENJSKI GRAD 2019 010VELENJSKI GRAD 2019 011

Nekoč Titovo Velenje je bilo poimenovano po Josipu Brozu Titu, mesta s Titovo/Titov so bila v vseh republikah takratne Jugoslavije. Seznanili smo se tudi z gospodarskim in ekonomskim razvojem Velenja po drugi svetovni vojni vse do danes. Titovo Velenje je bilo tehnološko napredno in zeleno mesto. Predstavljena nam je bila tudi urbanistična podoba mesta.

VELENJSKI GRAD 2019 012

Na Razstavi med romantiko in barokom smo si ogledali tri različne sloje tedanje družbe: cerkveni, kmečki in meščanski.

VELENJSKI GRAD 2019 013

Cerkveni sloj je zastopan  z nagrobnimi kamni premožnejših družin in freskami. Kmečki sloj prebivalstva je zakrivala stara prostorska hiša, ki je imela ognjišče kar v prostoru brez dimnika, tako  da se je kadilo po celotni hiši, razstavljenih pa je tudi nekaj predmetov, ki so jih posedovale premožnejše meščanske družine.

VELENJSKI GRAD 2019 015

VELENJSKI GRAD 2019 014VELENJSKI GRAD 2019 016

Najbolj pa so nas zagotovo navdušili ostanki mastodonta, predhodnika današnjih slonov, ki so bili razstavljeni v enem od prostorov (nekdanji konjušnici gradu). Te živali so lomastile po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. V vitrinah so bile razstavljene njihove kosti, ki so jih odkrili leta 1964 v Škalah pri Velenju pri izkopavanju lignita.

VELENJSKI GRAD 2019 017VELENJSKI GRAD 2019 018

VELENJSKI GRAD 2019 019VELENJSKI GRAD 2019 020

Pot smo nadaljevali do Muzeja premogovništva Slovenije,

VELENJSKI GRAD 2019 021

kjer smo se seznanili s tradicijo premogovništva v Velenju in posledicami rudarjenja.

VELENJSKI GRAD 2019 022VELENJSKI GRAD 2019 023

VELENJSKI GRAD 2019 024VELENJSKI GRAD 2019 025

V zanimivem okolju Muzeja premogovništva Slovenije smo si nadeli rudarska oblačila: površnike in čelade. Vsak od nas ja na posebno ploščo obesil svojo ploščico oziroma obesek. Vse elektronske naprave in vžigalnike smo pustili v omaricah.

VELENJSKI GRAD 2019 026VELENJSKI GRAD 2019 027

Skupaj z vodnikom smo se v dveh skupinah odpravili v rudniško podzemlje, tja, kjer se izkopava črno zlato, velenjski lignit. 

S pomočjo simulacij in razstavnih eksponentov smo dobili vpogled v delo rudarjev danes in nekoč.

S starim rudniškim dvigalom iz leta 1888 smo se spustili 160 m globoko in se sprehodili po muzejskem rovu Premogovnika Velenje.

VELENJSKI GRAD 2019 028VELENJSKI GRAD 2019 029

V njem smo se seznanili z delom, življenjem in razvojem premogovnika vse od njegovega odprtja 1875 do danes, ko dosega letni izkop okoli 4 milijone ton premoga (lignita), ki ga odkupi termoelektrarna Šoštanj, ki proizvede 52 % dnevne električne energije za Slovenijo.

Imeli smo tudi rudarsko malico v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi.

Na konec ogleda smo se peljali s podzemno železnico, nato pa z dvigalom ponovno na površje.

VELENJSKI GRAD 2019 030

Ekskurzija je zaradi dobre organizacije in odlične družbe hitro minila.

Zapisal: Ivan Praznik, 4.a KPT

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta