Interesne dejavnosti na šoli

INTERESNE DEJAVNOSTI Dijakom v okviru proste izbire ponujamo različne aktivnosti Za rekreacijo skrbimo s športnimi dnevi: plavanje (kopališče Pristan) smučanje (Pohorje) drsanje (dvorana Tabor) pohodi na Pohorje in Urban Udejstvujemo se tudi kulturno: ogled kinopredstav gledališka predstava seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju ogled študijske knjižnice in drugih izobraževalnih ustanov kulturna ekskurzija na Gorenjsko naravoslovno-ekološki dan Poslušali bomo organizirana predavanja: spoznavanje poklicnega področja poklicno usmerjanje in nadaljno izobraževanje cestnoprometni predpisi varno delo metode učenja, motivacija, razvoj delovnih navad zdravstvena vzgoja Opisane aktivnosti interesnih dejavnosti dijakov v šolskem letu 2010/2011 bodo morda tudi vzbodbuda za iskanje novih idej in življenjskih priložnosti.

Prikaži dejavnost

Interesne dejavnosti - prosta izbira

INTERESNE DEJAVNOSTI - PROSTA IZBIRA ŠPORTNI TABOR V POREČU Vas zanima kako smo se imeli na športnem taboru v Poreču? Če vas, si preberite poročilo iz tabora. ŠPORTNI TABOR V POREČU POHOD ČEZ POHORJE (Maribor - Slovenj Gradec - Ribniška koča - Pesek - Areh - Maribor) TUKAJ si lahko preberete, kje vse smo se potikali, ko smo prečkali Pohorje. Več slik si lahko ogledate v FOTOGALERIJI.

Prikaži dejavnost

Interesne dejavnosti - športni dnevi

ŠPORTNI DAN V sredo, 20.1. 2010 smo na šoli izvedli športni dan. Ena od možnih izbir je bil tudi nogomet. V športni dvorani A. M. Slomška smo izvedli turnir, ki se ga je udeležilo devet ekip iz osmih razredov. Ekipe so bile najprej razdeljene v tri skupine s po tremi ekipami. Igralo se je po sistemu 4+1. Že v predtekmovanju je bilo veliko zanimivih derbijev v katerih ni manjkalo lepih potez in golov. Nekateri dijaki so bili pripravljeni narediti vse, samo da njihova ekipa ne prejme gola. Eno takšnih potez lahko vidite tudi na spodnji sliki. Včasih je potrebno pri nogometu zaščititi tudi najbolj vitalne dele telesa, česar se prav dobro zaveda tudi Vinko. Ob spodnji akciji si je David najbrž mislil: "Tako, nogo sem pripravil, zdaj pa samo, da prileti žoga, pa direktno v gol." Po odigranih tekmah v predtekmovanju, so se najboljše ekipe iz vsake skupine pomerile med sabo za 1. mesto, drugo uvrščene ekipe za mesta od 4 do 6 in zadnje uvrščene za mesta od 7 do 9. V tej fazi so se dvoboji dodobra razvneli, zaradi česar je včasih prišlo tudi do vroče krvi, a je na koncu vendarle prevladal športni duh. Po napetih dvobojih so se zmagovalci seveda prešerno veselili, poraženci pa so iskali različne vzroke za poraz. Jasno, glavni krivci za poraze smo bili ponavadi sodniki. Pa bodo že preboleli. Zmagovalci so ob končnem zmagoslavju uprizorili tudi "bombo". Za konec pa si poglejmo kdo so bili najboljši. Prvo mesto so osvojili dijaki 4.A razreda, ki sta jim pomagala še Feliks in David iz 4.B. Drugo mesto so osvojili dijaki 1.A PTI razreda, tretje mesto pa dijaki 1.B razreda. Čestitke najboljšim ekipam, pravtako pa tudi ostalim, ki so se borili za barve svojega razreda. Kako pa je bilo na drsanju si lahko pogledate v FOTOGALERIJI. Zapisal: Simon Gračner Fotografije: Klementina Perko

Prikaži dejavnost

Interesne dejavnosti - naravoslovni dnevi

OGLED ČISTILNE NAPRAVE V DOGOŠAH V sredo 26.5. 2010 smo si v okviru naravoslovnega dneva z dijaki 2.a in 2.b razreda ogledali Centralno čistilno napravo Maribor v Dogošah. Pokazali in predstavili so nam celoten postopek čiščenja. V tej čistilni napravi čistijo odpadne vode iz gospodinjstva in industrijske vode iz celotnega področja mesta Maribor in okolice. Najprej smo se sprehodili mimo vhodnega jaška, kjer gre kanalizacija najprej skozi grobe grablje. Grablje odstranijo vse večje mehanske delce, ki bi motili nadaljni proces čiščenja. Iz grabelj kanalizacija teče v vtočno črpališče, od tod pa se prečrpa eno nadstropje višje, kjer so fine grablje, ki odstranijo fine mehanske delce. V nadaljevanju odstranijo iz odpadnih vod pesek in maščobe. Sledi merjenje pretoka in vzorčenje. Od tu pa se odpadne vode zlivajo v tri biološke bazene, kapacitete 33.000 m3, kjer poteka razgradnja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin s pomočjo bakterij in drugih mikroorganizmov. V te bazene dodajajo tudi koagulante na katere se še dodatno veže fosfor, dodajajo pa tudi zrak. Vsebino bazenov mešajo z velikimi mešali. Organske snovi, ki jih bakterije predelajo v teh bazenih se izločijo skupaj z blatom. Iz bioloških bazenov gre voda v naknadni usedalnik, blato pa v bazen za blato. V naknadnih usedalnikih, ki imajo premer 50 metrov in prostornino 7500 m3 poteka usedanje blata. Usedlo blato nato ponovno prečrpajo nazaj v biološki bazen. Plavajoči material z gladine pa črpajo v zbirni bazen za blato. Od tu pa teče prečiščena voda skozi Venturi kanale, kjer so merilci pretoka in vzorčevalniki, ki avtomatsko jemljejo vzorce, ki jih kasneje pregledajo v laboratoriju. Iz teh kanalov teče voda v bazene z iztočnimi črpalkami, s katerimi vodo prečrpajo v kanal HE Zlatoličje oziroma Dravo. Da voda ni več oporečna dokazuje ribnik v katerem veselo plavajo ribe in rastejo različne vodne rastline. Ob koncu ogleda so nam pokazali kako izgleda voda, ko priteče v čistilno napravo in kako izgleda blato po obdelavi (dodajo mu apno) oziroma čiščenju. Najbolj pa smo se čudili, ko smo videli kaj vse se najde v kanalizaciji. Za konec ogleda pa so nam pokazali še laboratorij, kjer opravljajo najrazličnejše analize (pH, temperatura, neraztopljene snovi, vsebnost amonijskega in nitratnega dušika, skupni dušik in fosfor, vsebnost trdne snovi blata idr.). Zanimiva je bila predvsem primerjava vode na vtoku in iztoku. Dijaki so bili nad videnim zelo zadovoljni, saj so dobili potrditev, da čistilna naprava dobro dela. So se pa zamislili nad tem, kaj vse pride v čistilno napravo. Po ogledu so se dijaki pomerili še v košarki, saj imajo na čistilni napravi tudi košarkarsko igrišče. Za popestritev naravoslovnega dneva pa sta poskrbela Miha in Alen, ki sta do čistilne naprave prišla oz. prijahala kar na konju. Vsi skupaj si želimo še več takšnih naravoslovnih dni. V imenu dijakov in učiteljev pa bi se rad zahvalil gostoljubnim gostiteljem, ki so nam na res nazoren način predstavili delovanje čistilne naprave. Več fotografij si lahko ogledate v FOTOGALERIJI. Fotografije: Simon Gračner Zapisal: Simon Gračner NARAVOSLOVNI DAN - MEDNARODNA CESTA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ponedeljek 25.5. 2009 smo se dijaki 2.a, 2.b in 1.a-PTI -oddelka zbrali na Račjem dvoru in se odpravili na našo prvo strokovno ekskurzijo, ki je potekala po Mednarodni cesti obnovljivih virov energije. Namen ekskurzije je bil večja osveščenost o obnovljivih virih energije. V okviru projekta COVE je označenih in povezanih dvanajst lokacij - dobrih praks izkoriščanja obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe. Projekt COVE je sofinanciran v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000 - 2006. Ustavili smo se na sedmih točkah. Ogled je organizirala in vodila Lokalna energetska agencija za Pomurje. 1. Naša prva postojanka je bil Čebelji Gradič. Ob prihodu so nas pogostili z medico, ki ima velik zdravilen učinek. Nadeli smo si zaščitne obleke in si ogledali čebelnjak. Izvedeli smo veliko novega o naši avtohtoni vrsti čebele Kranjski sivki in o glavnem produktu čebel - medu. Poskusili smo tudi več vrst medu in prepoznali nekaj okusov. 2. Nato smo se ustavili pri družini Kuzma, ki prideluje različne vrste zelišč. Ogledali in poduhali smo različna zelišča. Gospodar nam je tudi pripravil čaj, iz zelišč, ki smo jih nabrali sami z njegovo pomočjo. 3. Bistra hiša je bila tretja postojanka. Ogledali smo si sončne celice, s katerimi pridobivajo energijo. Dolgoročno gledano se investicija zelo obrestuje. Po malici smo se odpravili naprej. 4.  Ogledali smo si tudi rastlinjak v Tešanovcih, ogrevan z geotermalno vodo. V njem pridelujejo več vrst zelenjave. 5. Te postaje so se razveselili tudi pari iz naših razredov. Ustavili smo se na Otoku ljubezni. Izvedeli smo veliko o grajenju in utrjevanju jeza na Muri ter o prekmurski tradiciji. Ogledali smo tudi Mlin na Muri. 6. Naslednja postaja pa je bila Bioplinarna Nemščak v Ižakovcih. Svinjska gnojevka dnevno priteka v zbirno črpališče. Na leto je potrebujejo 62.000m3. Namen: ·         pridobivanje električne in toplotne energije, ·         pridelava ŽSP-jev v Skupini Panvita, ·         ogrevanje farme Nemščak, ·         pridobivanje gnojila za polja Skupine Panvita, ·         zaokrožitev čistilne naprave, ·         zmanjšanje emisij CO2. Na letni ravni pridobijo 10.000.000 kWh »zelene« električne energije. 7. Naša zadnja točka pa je bilo Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Beltincih. S sekanci ogrevajo župnišče in štiri gospodinjstva. Na strokovni ekskurziji smo veliko izvedeli o obnovljivih virih energije. Vsi se zavedamo, da neobnovljivi viri energije v svetu ne bodo večni, zato so obnovljivi viri energije idealna rešitev. Več fotografij si lahko ogledate v FOTOGALERIJI. Zapisal: Matic Glinšek 2.b   OGLED CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE ZA MESTO MARIBOR   Vsi izvajalci kmetijske proizvodnje se zavedamo, da je čista voda osnova za zdravo pridelavo hrane. Dijaki in učitelji, pa prav tako želimo, da bi z našo proizvodnjo okolje minimalno onesnaževali. S pravilno uporabo mineralnih gnojil in pesticidov, ki temelji na načelih integrirane pridelave kmetijskih pridelkov, smo uspeli to vrsto onesnaženja zmanjšati na minimum. Ogled in spoznavanje delovanja same čistilne naprave nam bo v bodoče pomagal pri varovanju našega okolja. Vsem  zaposlenim, ki so nas sprejeli  se zahvaljujemo za odlično seznanjanje z delovanjem čistilne naprave.  Andrej Kostrevc

Prikaži dejavnost

Naključna fotografija

Kmetijsko-živilski sejem 2010

FOTOGALERIJA